Jedro

Pogoje za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov določa 115. člen ZPP. Sodišče prve stopnje predlogu za preložitev naroka ni ugodilo, pa ne zato, ker bi morebiti štelo, da gre za neopravičen razlog, pač pa zato, ker tožena stranka hkrati z opravičilom ni predložila tudi zdravniškega opravičila v skladu z določbo 115. člena ZPP.

Izrek

Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, z izpodbijano sodbo pa je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 22863/2008 z dne 06. 05. 2008 vzdržalo v veljavi in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper navedeni sklep in sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev ter razveljavitev izpodbijane sodbe

3. Pritožba zoper sodbo je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper sklep ni utemeljena, utemeljena pa je pritožba zoper sodbo.

5. Sodišče prve stopnje je pritožbo, ki jo je pritožnik vložil sam, v delu, ki se vsebinsko nanaša na izostanek z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP). Pritožnik je namreč v tem delu pritožbe navajal, da je narok za glavno obravnavo zamudil iz opravičljivega razloga, to pa so razlogi za vrnitev v prejšnje stanje in ne pritožbeni razlogi.

6. Višje sodišče soglaša s pritožbeno navedbo, da je že pojmovno nemogoče, da bi 15-dnevnik rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje tekel prej, predno je bila tožena stranka sploh seznanjena s prekluzijo. Ena od predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje je (poleg ostalih) namreč tudi ta, da je nastopila prekluzija, torej da stranka ne more več opraviti določenega procesnega dejanja. Da bi stranka lahko podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pa mora biti seznanjena s tem, da je prekludirana. To je v konkretnem primeru tožena stranka izvedela, ko je dne 21. 06. 2010 prejela sodbo, izdano na podlagi 496. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje že v tej sodbi obrazložilo, da je odločilo po izvedenem naroku, ki ga je izvedlo kljub prošnji tožene stranke za preložitev iz zdravstvenih razlogov. Subjektivni rok petnajstih dni za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz drugega odstavka 117. člena, ki teče od tedaj, ko je stranka izvedela za zamudo, je torej treba šteti od tedaj dalje, ko je stranka izvedela, da določenih procesnih dejanj ne more več opraviti, to pa je v konkretnem primeru od 21. 06. 2010. Pritožbo, ki je po svoji vsebini delno predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je tožena stranka vložila šele 27. 09. 2010, kar pa je prepozno. Navedeno pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje (ki je rok 15 dni sicer nepravilno štelo že od naroka dalje) pravilna. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo tožene stranke zoper sklep kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pač pa je utemeljena pritožba zoper sodbo. Preložitev naroka je izjema od splošnega pravila (izhajajočega iz načela ekonomičnosti postopka; 11. čl. ZPP), da se razpisani naroki izvedejo. Pogoje za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov določa 115. člen ZPP. Sodišče prve stopnje predlogu za preložitev naroka ni ugodilo, pa ne zato, ker bi morebiti štelo, da gre za neopravičen razlog, pač pa zato, ker tožena stranka hkrati z opravičilom ni predložila tudi zdravniškega opravičila v skladu z določbo 115. člena ZPP. Ne le, da je bila prošnja za preložitev naroka poslana telegramsko (kar pomeni, da dokazila hkrati z opravičilom ni bilo mogoče predložiti), tudi sicer iz navedenega zakonskega določila ne izhaja, da preložitev naroka iz zdravstvenega razloga, ki mu hkrati s predlogom ni predloženo tudi zdravniško potrdilo, zgolj zato ne bila utemeljena. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi to, da ob vložitvi prošnje za preložitev naroka zaradi nenadnosti dogodka tožena stranka z zdravniškim opravičilom sploh še ni razpolagala.

8. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je bilo v konkretnem primeru kršeno načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku, pa tudi pravica do izjave (22. člen Ustave R. S.). Pri navedeni pravici gre za to, da se stranki zagotovi možnost izjavljanja. Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi. Ta pravica je bila toženi stranki kršena z odločitvijo sodišča, da kljub predlogu za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov, le-tega izvede v odsotnosti tožene stranke zato, ker prošnji ni bilo priloženo zdravniško potrdilo. Zaradi neudeležbe na naroku je bila tožena stranka prikrajšana pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov, s tem pa je podana absolutno bistvena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožnik izrecno opozoril. 9. Zaradi navedenega je višje sodišče v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).