Jedro

Upnik, ki je pri izvršitelju pravočasno podal predlog za odlog premičninske izvršbe, je upravičeno štel poziv za plačilo varščine za brezpredmeten.

Glede na to, da sodišče še ni pridobilo izjave dolžnika glede upnikovega predloga za odlog izvršbe, je odločitev sodišča o ustavitvi izvršbe na premičnine zaradi upnikovega neplačila varščine prenagljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na premičnine ustavilo, ker upnik, kljub pozivu izvršitelja k plačilu varščine, varščine ni plačal. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi navaja, da je v predmetnem izvršilnem postopku sodišče dovolilo izvršbo z rubežem dolžnikovih premičnin, pri čemer je poskus rubeža izvršitelj opravil 27. 1. 2009, vendar je bil neuspešen, kot izhaja iz rubežnega in cenilnega zapisnika. Izvršitelj je zato predlagal upniku založitev predujma za opravo neposrednih izvršilnih dejanj, vendar pa izvršiteljevo pisanje iz nepojasnjenih razlogov ni prišlo do upnika. Izvršitelj je nato upnikove pooblaščence prosil, da poziv za plačilo varščine dostavijo upniku, vendar je bil poziv brezpredmeten, saj je upnik po svojih pooblaščenih že pred tem, z vlogo z dne 20. 2. 2009 predlagal, da se izvršba na premičnine odloži za obdobje enega leta, saj ni bilo pričakovati, da se bo lahko predmetna terjatev poplačala z novim rubežem, v tistem času pa je sodišče tudi že izdalo sklep o rubežu in prenosu dolžnikove terjatve na upnika v izterjavo, kar je obetalo več možnosti za poplačilo. Upnik je torej predlog za odlog izvršbe, v skladu z določbo tretjega odstavka 72. člena ZIZ, podal pri izvršitelju, ki je izvršbo na premičnine odložil do 13. 3. 2010, zato je upnik smatral, da je predmetni izvršilni postopek v delu, ki se je vodil na dolžnikove premičnine, odložen do navedenega datuma in je posledično štel omenjeni poziv izvršitelja na plačilo predujma za opravo neposrednih izvršilnih dejanj za brezpredmeten. Ker je bila torej izvršba na premičnine odložena do 13. 3. 2010, se do tega datuma ne opravljajo neposredna dejanja izvršbe, kar pomeni, da upniku ni treba založiti varščine v ta namen. Po odlogu je namreč na upniku, da bodisi predlaga nov poskus rubeža in v ta namen založi morebitni predujem bodisi da predlaga ustavitev izvršbe, nikakor pa odlog izvršbe ne pomeni, da je treba v vmesnem času založiti predujem za nov rubež, katerega oprava sploh še ni gotova. Upnika torej zaradi odložene izvršbe ni bremenila obveznost plačila predmetnega predujma, zaradi česar je napačna odločitev sodišča za ustavitev tega dela izvršbe. Odložitev premičninske izvršbe namreč predpostavlja procesno predpostavko za odločanje o nadaljevanju oziroma ustavitvi izvršbe. Upnik priglaša pritožbene stroške.

Dolžnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je odlog izvršbe zgolj dejanski zastoj postopka, ki v nasprotju s prekinitvijo postopka nima vpliva na tek rokov in opravljanje procesnih dejanj. Tako tudi vložitev predloga za odlog izvršbe načeloma nima suspenzivnih učinkov, upnik pa mora praviloma opravljati procesna dejanja v rokih, kljub temu, da sodišče o njegovem predlogu za odlog izvršbe še ni odločilo. V primeru, ko gre za izvršbo na premičnine in je izvršitelj zadevo že prevzel, pa glede odloga izvršbe veljajo določene posebnosti. Po določbi tretjega odstavka 72. člena ZIZ mora upnik predlog za odlog izvršbe vložiti pri izvršitelju (ne pri sodišču), ki mora nato predlog za odlog takoj poslati v odgovor dolžniku, da se ta lahko o njem izjasni. Če namreč dolžnik predlogu za odlog pravočasno nasprotuje, izvršitelj predlog za odlog skupaj z izjavo dolžnika takoj odstopi sodišču, ki predlog za odlog izvršbe zavrne (četrti in drugi odstavek 72. člena ZIZ). Če dolžnik s predlogom za odlog soglaša ali se v danem roku o njem ne izjavi, pa izvršitelj v spisu in vpisniku evidentira čas odloga (peti odstavek 72. člena ZIZ).

V konkretnem primeru je upnik ob vložitvi pritožbe izkazal, da je, upoštevajoč izvršiteljevo opozorilo na pozivu za plačilo varščine z dne 10. 2. 2009, ki pa ga je izvršitelj očitno poslal neposredno upniku (gl. poziv pripet k list. št. 109 v spisu), čeprav je imel le-ta pooblaščenca, pravočasno predlagal odlog premičninske izvršbe. Izvršitelj namreč v odgovoru na pritožbo pojasnjuje, da je navedeni poziv za plačilo varščine z dne 10. 2. 2009 odvetnik upnika prejel šele 9. 3. 2009 in je torej še pred tem, dne 23. 2. 2009, predlagal pri izvršitelju odlog premičninske izvršbe za obdobje enega leta. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upnik, ki je pri izvršitelju pravočasno podal predlog za odlog premičninske izvršbe, upravičeno štel poziv za plačilo varščine za brezpredmeten. V drugem odstavku 72. člena ZIZ je določeno, da sodišče zavrne predlog, če se je dolžnik v izvršbi, ki se je že začela, izjavil proti odlogu. V konkretnem primeru pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo, saj stališča dolžnika glede predloga upnika za odlog izvršbe, še ni pridobilo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških pa se, v skladu z določbo tretjega odstavka 165 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pridrži za končno odločbo.