Jedro

O napaki bi lahko govorili le takrat, ko bi imeli stroji določeno oviro, hibo ali pomanjkljivosti, medtem ko zgolj določena odstopanja od načrtov ne predstavljajo bistvene napake naprave ali njeno nekvalitetno stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo (pravilno sodbo in sklepom), v ponovljenem postopku (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 45/2011 z dne 1. 2. 2012), dovolilo objektivno spremembo tožbe (I. točka izreka); zavrnilo je tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 2.086,46 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2002 dalje do plačila, zneska 7.806,71 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2002 dalje do plačila, zneska 1.816,89 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 5. 2002 dalje do plačila ter zneska 20.351,36 EUR z zakonitimi zamudnimi obresti od 21. 6. 2002 dalje do plačila. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek v delu, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti eno odvijalno napravo za žico, en par rabljenih glav za profiliranje žice premera 100 mm ter en komplet nožev (20 parov) za rezanje in profiliranje žic ter v delu, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške (II. točka izreka). Posledično je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 6.906,00 EUR v roku 15 dni, z obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka sodbe se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožeča stranka in višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, skupaj s stroškovno posledico, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek pritožbe, da stroji nimajo lastnosti in odlik, ki bi ustrezale tehničnim zahtevam naročnika, vsebini Ponudbe ter (izrecnim) pogodbenim pogojem, ni utemeljen. Lastnosti, ki naj bi jih po mnenju pritožnika morali imeti stroji (izjema velja glede pogona strojev in valjev, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju) niti v Pogodbi, niti v Ponudbi niso bile omenjene oziroma definirane, prav tako ne besedilo 1. člena Pogodbe, saj ni nikjer natančneje določeno kakšne naj bi bile te tehnične zahteve, kaj je / naj bi bilo dogovorjeno pri ogledu, prav tako o ogledu ne obstoji noben zapisnik. Pritožba sicer navaja, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke izpovedal, da je bila njegova izrecna zahteva, da morajo biti stroji izdelani v skladu s predstavljenimi vzorci na ogledu in da navedenemu tožena stranka ni oporekala, vendar takšne navedbe nimajo podlage v spisovnem gradivu oziroma so, upoštevaje dopis tožeče stranke pod B25, celo protispisne, vsled česar ne morejo biti pravno upoštevne. Ker kritičnih lastnosti opravljenega posla (npr. glede vodila žic, kolesa za nastavljanje valjev, tipa frekvenčnega regulatorja,...) pravdni stranki s Pogodbo nista ustrezno opredelili, pa velja, da mora le-ta imeti običajne lastnosti – to so zlasti tiste lastnosti, ki jih mora opravljeni posel imeti, da je rezultat posla mogoče uporabiti za namen, za katerega se v poslovnem prometu običajno (najpogosteje) uporablja (1). Da izdelani stroji takšen namen izpolnjujejo, je nedvoumno ugotovil izvedenec, kateremu je povsem pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Nasprotno sta pravdni stranki v Ponudbi, kot sestavnem delu Pogodbe, izrecno določili, da bodo imeli izdelani stroji zobniški pogon. Kljub temu, da je tožena stranka nato izdelala stroje z jermenskim pogonom, o obstoju stvarne napake ni mogoče govoriti. Na risbi z dne 3. 5. 2002 (priloga B44) se namreč nahajata podpisa obeh pravdnih strank, kar dokazuje, da je po sklenitvi Pogodbe tožeča stranka pristala na jermenski pogon, vsled česar se pritožbena prizadevanja, ki skušajo dokazati nasprotno, izkažejo kot neuspešna.

7. Medtem pa tožeča stranka utemeljeno graja oceno sodišča prve stopnje glede neobstoja stvarne napake na valjih. Po oceni sodišča prve stopnje bi namreč o napaki lahko govorili le takrat, ko bi imeli stroji določeno oviro, hibo ali pomanjkljivosti, medtem ko zgolj določena odstopanja od načrtov ne predstavljajo bistvene napake naprave ali njeno nekvalitetno stanje. Sodišče se je torej pri vprašanju ali napake obstojijo ali ne, oprlo samo na kriterij funkcionalnosti in ustreznosti, zanemarilo pa dejstvo, da je bila tožena stranka kot podjemnik dolžna upoštevati tožnikova navodila. Podlaga za takšno obvezo je 622. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem je podjemnik dolžan upoštevati naročnikova navodila, s katerimi naročnik (natančneje) opredeli značilnosti (lastnosti) posla, ki naj ga podjemnik opravi (2). S podpisom kritičnega načrta pa sta pogodbeni strani storili prav to – natančneje opredelili značilnosti predmeta pogodbe. Ker je torej tožena stranka izdelala valje v nasprotju z navodili - načrti tožeče stranke (in ne v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, kot skuša to zmotno prikazati pritožba) izpolnitev tožene stranke ni bila pravilna – je imela stvarno napako.

8. Pritožbeno sodišče se je zato v nadaljevanju ukvarjalo s presojo, ali je bil zaradi obstoja te stvarne napake odstop tožeče stranke od Pogodbe materialnopravno utemeljen.

9. Tožeča stranka je v zvezi z valji zatrjevala dvoje – da niso bili izdelani v skladu z dogovorom in da so tako narejeni valji slabši in zamudnejši glede vzdrževanja. Če je bila tožeča stranka uspešna z dokazovanjem prve trditve, pa v zvezi z drugo trditvijo ni zmogla dokaznega bremena. Izvedenec namreč brez daljšega obratovanja strojev ni mogel napovedati, ali bi tako narejeni valji povzročili dodatne vzdrževalne stroške, zato te trditve ni mogoče šteti za dokazane. Izkaže se tako, da valji, izvzemši okoliščino, da so bili izdelani v nasprotju z navodili (načrti) tožeče stranke, ne povzročajo nobene druge negativne posledice, kar je potrdil tudi izvedenec. Slednji je namreč izpovedal, da izdelani valji izvršujejo svojo funkcijo (oblikovanje in odrez žičk), odstopanja od načrta pa niso bistvena za delovanje stroja, saj je tudi preizkus stroja pokazal, da stoj deluje normalno in ni kazal nobenih znakov, ki bi motili preizkus.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ugotovljeno napako mogoče opredeliti le kot neznatno napako, v takšnem primeru pa naročnik nima pravice odstopiti od pogodbe (četrti odstavek 639. člena OZ). Ravnanje tožeče stranke s tem, ko je odstopila od pogodbe, zato nima podlage v materialnem pravu, vsled česar se izkaže odločitev sodišča prve stopnje kot pravilna, četudi iz nekoliko drugačnih razlogov. Takšna odločitev je obenem skladna s splošno sprejetim stališčem pogodbenega prava, da je prenehanje pogodbe najhujša sankcija zaradi kršitve obveznosti, njeno uveljavljanje pa rezervirano le za primere, ko za odstop obstajajo resni in utemeljeni razlogi, kar pa v obravnavanem primeru ni podano.

11. Tožeča stranka kot zadnje graja odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, češ da sodbe v stroškovnem delu ni mogoče preizkusiti, vendar neutemeljeno. Stroški, ki jih je sodišče štelo za priznane, so namreč natančno razvidni iz stroškovnikov, ki jih je toženec vložil v spis (l. št. 146 in 271) in iz obračuna priznanih stroškov, ki jih je sodišče obračunalo na posebnem listu, ki je v spisu. Po utrjenem stališču sodne prakse sklicevanje na stroškovnike skupaj z obračunom, ki ga opravi sodišče na samem stroškovniku ali na posebnem listu, ki ostane v spisu, zadostuje zahtevi po možnosti preizkusa stroškovne odločitve. Pritožnik višini stroškov konkretno ne nasprotuje, prav tako pa ni izkazal, da bi preizkus odločitve o stroških z vpogledom v spis zahtevala od njega nesorazmerno breme, zato pritožba zoper odločitev o višini prisojenih stroškov tožeči stranki ni utemeljena.

12. Pritožba tožeče stranke zoper sodbo glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča, in tako stroški, ki jih je imela tožena stranka z odgovorom na pritožbo niso bili potrebni stroški pritožbenega postopka (1. odstavek 155. člena ZPP), jih pritožbeno sodišče ni naložilo v plačilo tožeči stranki.

(1) Plavšak, N., Juhart, M., Obligacijski zakonik s komentarjem, tretja knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 791 (v nadaljevanju Komentar)

(2) Komentar stran 763