Jedro

V času sklepanja darilne pogodbe je označba nepremičnine s številko zemljiškoknjižnega vložka predstavljala ustrezno označbo nepremičnine.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje, v kolikor se nanaša na vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja pri solastninskem deležu A. S., rojene 12.6.1919, razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja proti sklepu zemljiškoknjižne referentke, s katerim je ta zavrnila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 498/4 vlož. št. ... k.o. Č. V. na ime predlagatelja.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki se v pritožbi sklicuje na ugovorne navedbe, poleg tega pa navaja, da bi moralo prvo sodišče glede na razloge izpodbijanega sklepa dovoliti vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja, vsaj pri solastninskem deležu A. S. Predlaga razveljavitev sklepa in dovolitev vknjižbe lastninske pravice pri omenjeni parceli na svoje ime.

Pritožba je delno utemeljena.

Zemljiškoknjižna referentka je zavrnila predlagani vpis iz dveh razlogov, ker naj bi v listini, ki je podlaga za predlagani vpis, ne bila določena nepremičnina z identifikacijskim znakom, kot je vpisana v zemljiški knjigi in ker naj bi iz zemljiške knjige, zaradi spremenjenega zemljiškoknjižnega stanja izhajale ovire za vpis. Zemljiškoknjižna sodnica, ko je odločala o ugovoru predlagatelja, ni zavzela stališča do tistih ugovornih navedb, ki se nanašajo na neustrezno opredelitev nepremičnine v darilni pogodbi z dne 29.4.1982. Ugovor je zavrnila zato, ker je štela, da iz zemljiške knjige izhaja ovira za vpis, ker v zemljiški knjigi vpisani solastniki sporne nepremičnine niso dali zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na ime predlagatelja.

Iz vpogleda v pogodbo z dne 29.4.1982 v prilogi pod A1 izhaja, da je v zemljiški knjigi vpisana A. S., rojena 12.6.1919, V. .., H., dne 22.6.1982 overila svoj podpis na darilni pogodbi, pri čemer iz točke II darilne pogodbe izhaja, da je podala tudi vknjižbeno dovoljenje. Glede nje torej ne veljajo razlogi, na katero opira svojo odločitev zemljiškoknjižna sodnica, kot to pravilno izhaja iz predlagateljeve pritožbe. Navedeno pa velja le glede A. S. in njenega solastninskega deleža do 1/7. V tem obsegu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep zemljiškoknjižne sodnice razveljavilo ter zadevo vrnilo njej v novo odločanje v omejenem obsegu, to pa zato, ker bi pritožbeno sodišče v primeru spremembe izpodbijanega sklepa A. S. onemogočilo vložiti ustrezno pravno sredstvo proti sklepu pritožbenega sodišča. Poleg tega pa prvo sodišče tudi ni zavzelo stališča do tistih ugovornih navedb, ki se nanašajo na identifikacijski znak nepremičnine, pri čemer pa pritožbeno sodišče opozarja, da je v času sklepanja darilne pogodbe označba nepremičnine s številko zemljiškoknjižnega vložka predstavljala ustrezno označbo nepremičnine, iz zemljiškoknjižnega izpiska vložka številka ... k.o. Č. V. pa izhaja, da je v njem kot edina parcela vpisana parcela št. 498/4, glede katere se predlaga vpis.

Dovolitev izbrisa vpisov oziroma ponovni vpis plombe ima podlago v določbi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1.