Jedro

Ker določbe Zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (ZZSO2001) ne predvidevajo možnosti dodelitve državne pomoči v večjem obsegu kot 50 % potrjene škode, je sodišče tožbeni ugovor tožeče stranke, da bi ji bilo potrebno povrniti 100 % potrjene škode, ki je nastala zaradi suše, skupaj z zamudnimi obrestmi, zavrnilo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z dne 29. 4. 2002 odločila, da je tožeča stranka upravičena do sredstev državne pomoči za odpravo posledic zmanjšanja pridelave kmetijskih rastlin, nastalih zaradi suše, v višini 70.417,57 SIT, in z njo razveljavila začasno odločbo z dne 14. 1. 2002, ki je bila izdana na podlagi predhodnih podatkov o škodi skladno z drugim odstavkom 3. člena Zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001 (Uradni list RS, št. 85/01, v nadaljevanju ZZSO2001). Z navedeno začasno odločbo je tožena stranka tožeči stranki za prijavljeno škodo v višini 177.751,35 SIT dodelila akontacijo državne pomoči v višini 14.220,11 SIT. Tožniku je bila v skladu s 6. členom ZZSO2001 z izpodbijano odločbo dodeljena državna pomoč v višini 50% potrjene škode za odpravo posledic suše, tj. v višini 70.417,57 SIT, ker ga je tožena stranka štela za nosilca kmetijskega gospodarstva, ki opravlja kmetijsko dejavnost, in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino in glavno dejavnostjo. Glede na to, da je bila tožniku akontacija sredstev državne pomoči v višini 14.220,11 SIT že nakazana, se mu po izpodbijani odločbi na njegov račun nakaže še razlika sredstev državne pomoči v višini 56.197,46 SIT.

Tožeča stranka je najprej vložila tožbo zoper začasno odločbo, s katero ji je bila dodeljena akontacija državne pomoči za odpravo posledic zmanjšanja pridelave kmetijskih rastlin v višini 14.220,11 SIT, v kateri je uveljavljala povrnitev 100% prijavljene škode, in sicer takoj, kajti denar potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti. Med sodnim postopkom je tožena stranka izdala odločbo, s katero je tožniku dodelila državno pomoč za odpravo posledic zmanjšanja pridelave kmetijskih rastlin, nastalih zaradi suše, v višini 70.417,57 SIT in z njo razveljavila navedeno začasno odločbo. Tožeča stranka je po pozivu sodišča svojo tožbo razširila tudi na novo izdano odločbo. V razširitvi tožbe vztraja, da se ji poravna vsa potrjena škoda v višini 140.835,14 SIT, poleg tega zahteva tudi plačilo obresti, kajti denar potrebuje za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je njegova edina dejavnost. Tožena stranka je predložila upravne spise, ne da bi odgovorila na tožbo.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni priglasilo udeležbe v tem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS št. 50/97, 65/97, 70/00, v nadaljevanju ZUS). Na tem mestu sodišče dodaja še, da iz določbe četrtega odstavka 6. člena ZZSO2001 izhaja, da se državna pomoč pri odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo za leto 2001 lahko določi največ v višini 50% potrjene škode, ki je upravičencu nastala zaradi posledic suše, in sicer samo v primeru, ko nosilec kmetijskega gospodarstva opravlja kmetijsko dejavnost in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot edino ali glavno dejavnostjo. Glede na navedeno je tožena stranka tožniku v izpodbijani odločbi dodelila državno pomoč v največjem možnem obsegu, ki ga dovoljuje zakon. Ker določbe ZZSO2001 ne predvidevajo možnosti dodelitve državne pomoči za odpravo posledic suše v letu 2001 v večjem obsegu kot 50% potrjene škode, je sodišče tožbeni ugovor tožeče stranke, da bi ji bilo potrebno povrniti 100% potrjene škode, ki je nastala zaradi suše, skupaj z zamudnimi obrestmi, zavrnilo kot neutemeljen.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.