Jedro

Tožnica ni imela predhodne odobritve osebne zdravnice, da lahko odpotuje iz kraja bivanja, je pa imela navodilo, da je v času bolniškega staleža aktivna in da se giblje. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnici ki je v času bolniškega staleža igrala golf izven kraja bivanja, ni mogoče očitati, da je zlorabila bolniški stalež in je zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. V konkretni zadevi je bistveno le to, da so bila navodila osebne zdravnice tožnici, da se lahko v času bolniškega staleža giblje v kraju bivanja. Tožnica pa se je v času bolniškega staleža nahajala izven kraja bivanja in se je udeležila golf turnirja v drugem kraju, kljub temu da je imela dovoljeno in svetovano gibanje le v kraju bivanja. Kraj, kjer je potekal golf turnir, ki je oddaljen cca 87 km od kraja tožničinega bivališča, pa ni širša okolica. Tožnica tako ni imela odobritve za odhod iz kraja bivanja zaradi udeležbe na golf turnirju (tekmovalne narave), niti ni osebne zdravnice obvestila o nameravanem odhodu iz kraja bivanja, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici ni mogoče očitati kršitve po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do obstoja okoliščin, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 11. 2013 v zvezi s sklepom komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 4. 12. 2013 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka). Ugotovilo je, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 11. 12. 2013, ampak je trajalo v skladu z pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 12. 2007 do 12. 12. 2013. Pogodba o zaposlitvi se sodno razveže z dnem 12. 12. 2013. V presežku se tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po 13. 12. 2013 zavrne (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici od prenehanja delovnega razmerja do 12. 12. 2013 obračunati bruto plačo v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2007 ter pripadajočih aneksov ter po plačilu davkov in prispevkov tožnici plačati neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo. V presežku je tožbeni zahtevek za obračun in plačilo plače po 13. 12. 2013 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 5. do 6. dne v mesecu za pretekli mesec zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnici plačati denarno povračilo v višini 29.094,12 EUR ter po plačilu davkov in prispevkov tožnici plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo. V presežku je tožbeni zahtevek za plačilo denarnega povračila v višini 10.075,53 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti do naslednjega dne po zapadlosti, zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 2.421,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki.

3. Tožnica se pritožuje zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožnica meni, da izpodbijana sodba ni pravilna in zakonita, ker kljub ugotovljeni nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodišče ne vzpostavlja stanja, kakršno bi bilo, če do nezakonitega ravnanja tožene stranke ne bi prišlo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnica že 13. 12. 2013 za določen čas zaposlila pri delodajalcu A. d.o.o., vendar le do 11. 3. 2013 (pravilno 2014) za minimalno plačo in s tem reševala svojo socialno stisko. Od 11. 3. 2014 dalje ni bila več zaposlena. Delavec ne more biti v delovnem razmerju za polni delovni čas pri dveh delodajalcih, vendar meni, da ni pravilno stališče, da je dan zaposlitve pri drugem delodajalcu bistvena okoliščina za opredelitev dneva prenehanja delovnega razmerja v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju verjetno oprlo na sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 98/2012, v kateri pa gre za drugačno situacijo kot v konkretnem primeru, ko se je tožnica takoj po nezakoniti odpovedi zaposlila, pogodba pa ji je bila odpovedana iz poslovnih razlogov, torej ne iz razlogov na njeni strani, nato pa kljub prizadevanju zaposlitve do danes ni dobila. S svojo odločitvijo jo sodišče postavlja v neenak položaj, saj je s svojo prizadevnostjo zmanjševala škodo, ki ji jo je tožena stranka povzročila. Obenem je z odločitvijo sodišča diskriminirana. Ker je sodišče prve stopnje napačno razvezalo pogodbo o zaposlitvi že z dnem zaposlitve tožnice pri drugem delodajalcu, tožnica po izpodbijani sodbi ni upravičena do reparacij, razen za en dan, kar pa se tudi ne odrazi v sorazmerno višji določitvi zneska denarnega povračila po drugem odstavku 118. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je tožnici določilo denarno povračilo le v višini 12 mesečnih plač, ki so bile tožnici izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Meni, da odločitev sodišča o razvezi pogodbe s sklenitvijo novega delovnega razmerja in odpoved zahtevku za reintegracijo nista sorazmerna z dosojenim nadomestilom, ki je tako izključno v škodo tožnice in v korist tožene stranke. Priglaša pritožbene stroške.

4. V delu I., II., III. in IV. točke ter V. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da se z odločitvijo in razlogovanjem sodišča prve stopnje ne strinja. Očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bil, da je tožnica zlorabila pravico do zadržanosti z dela zaradi bolezni, ker v času bolniškega staleža, ki ga je nastopila 29. 8. 2013 ni spoštovala in upoštevala navodil osebnega zdravnika in ker je brez odobritve osebnega zdravnika odpotovala iz kraja bivanja, ko se je udeležila prvenstva v golfu tekmovalnega značaja 1. 9. 2013 v B.. Ravnanje delavca v času začasne nezmožnosti za delo je urejeno v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Navodilo osebne zdravnice tožnici v času nastopa bolniškega staleža se je izrecno nanašalo samo na dovoljeno in svetovano gibanje v kraju bivanja. Tudi sodišče je navedlo svojo ugotovitev, da osebna zdravnica tožnice tožnici ni dovolila, da odpotuje iz kraja bivanja, najverjetneje, ker je tožnica tega ni vprašala, vendar pa je zaradi izpovedi osebne zdravnice tožnice, štelo, da je osebna zdravnica tožnici na naroku „za nazaj“ odobrila gibanje izven kraja bivanja v času bolniškega staleža in ji dovolila odhod v B. in igranje golfa. Osebna zdravnica je namreč izpovedala, da bi, če bi jo tožnica to vprašala, tožnici dovolila odhod v B., ob predpostavkah, če je tožnica res dobra igralka in če to zanjo predstavlja sprostitev. Osebna zdravnica pa je še izpovedala, da sama golfa ne igra, zato tudi ne more oceniti, ali bi za tožnico igranje golfa predstavljalo stres ali sprostitev. Po mnenju tožene stranke to pomeni, da iz izjave osebne zdravnice pravzaprav ne izhaja njena jasna in izrecna odobritev odhoda tožnice izven kraja bivanja dne 1. 9. 2013 zaradi udeležbe na tekmovalnem golf turnirju v B.. Po mnenju tožene stranke negotova predvidevanja ne morejo biti pravno relevantna, saj mora sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotoviti. V predmetni zadevi je bistveno zgolj to, da so bila navodila osebne zdravnice tožnici, da se lahko v času bolniškega staleža giblje v kraju bivanja. Sprememba okolja pomeni gibanje v kraju bivanja, kar je osebna zdravnica tožnici tudi dovolila. Osebna zdravnica je izrecno izpovedala, da je treba dovoljenje za odpotovanje iz kraja bivanja pridobiti vnaprej, ravno zato, da se prepreči situacija, do katere je prišlo v konkretnem primeru. Osebna zdravnica je tudi povedala, da sta s tožnico navodila glede njenega gibanja izrecno natančno dogovorili kasneje, ko je tožnica prišla in je povedala, da je bila na golf turnirju v B.. Zdravnica je tudi povedala, da se je tožnici 11. 10. 2013 zdelo potrebno, da napišeta tudi o B. za nazaj, kar pa osebna zdravnica tožnice na potrdilu z dne 11. 10. 2013 tega očitno ni zavedla, ker predhodno o tem v kartonu ni bilo zapisa, poleg tega pa je ocenila, da je za to že prepozno. Iz izpovedi osebne zdravnice tako jasno kaže, da naknadna odobritev osebnega zdravnika za odhod iz kraja bivanja, za katerega delavec, ki je bil v bolniškem staležu ni zaprosil vnaprej, ni možna. Navodila so bila izrecna in jasna, morebitno napačno razumevanje navodil ne more biti opravičljiv razlog za njihovo kršitev. Režim gibanja tožnice med bolniškim staležem je razviden že iz zdravniškega potrdila z dne 1. 10. 2013. V potrdilu z dne 11. 10. 2013 zdravnica ni spremenila ob začetku bolniškega staleža danih navodil tožnici, zapisala je samo, da je tožnica navodilo za gibanje v kraju bivanja razumela kot dovoljenje, da se giblje v širši okolici C., kar pa po oceni tožene stranke B. (ki je oddaljena od C. cca 87 km) ni širša okolica C.. Tožničina pojasnila so po mnenju tožene stranke prirejena za potrebe te pravde. Tudi ni bistveno, da je tožnica kraj bivanja zapustila na nedeljo, saj gre za obdobje bolniškega staleža, v okviru katerega Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne ločujejo med delovnimi dnevi in prostimi dnevi ob koncu tedna. Ravnanje tožnice s kršitvijo navodil glede režima gibanja po oceni tožene stranke zagotovo ni v ničemer vplivalo na skrajšanje zdravljenja tožnice, saj je bila nezmožna za delo od 29. 8. 2013 do 11. 11. 2013. Ocenjuje, da tudi če je tožnica dobra igralka golfa, tekmovanje v golf turnirjih povzroča stres. Pri presoji zlorabe bolniškega staleža je bistveno, da zavarovanec pridobi dovoljenje za odhod iz kraja bivanja v času bolniškega staleža vnaprej, pred odhodom iz kraja bivanja. Zloraba bolniškega staleža je namreč ravno v tem, da se tožnica ni držala navodila svoje osebne zdravnice, ki ji je sicer priporočila aktivnost, vendar dovolila le gibanje v kraju bivanja in je brez njene predhodne odobritve odpotovala iz kraja bivanja. Tožena stranka je tako v sklepu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot tudi v odgovoru na tožbo pojasnila okoliščine, zaradi katerih je bil podan nadaljnji kumulativno predpisani pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je v zvezi s tem predlagala zaslišanje prič, česar pa sodišče ni izvedlo in je tako storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je tožena stranka uveljavljala že na zadnjem naroku za glavno obravnavo.

Tožena stranka se ne strinja niti z višino denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je v razlogih odločitve pravilno navedlo kriterije, vendar ni upoštevalo vseh okoliščin, zato ocenjuje, da je priznanje denarnega povračila v višini 12 mesečnih plač, pretirano. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

5. Tožnica v odgovoru na pritožbo tožene stranke prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Pritožbeno sodišče je o sporni zadevi že odločalo in s sklepom opr. št. Pdp 1417/2014 z dne 19. 3. 2015 pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, z napotilom, da bo moralo o zadevi odločiti po vsebini v primeru, če bo ugotovilo, da so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe in če je tožnica pravočasno uveljavljala ustrezen tožbeni zahtevek.

9. Predmet sodne presoje v tem individualnem delovnem sporu je zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. list RS, št. 21/2013). Tožena stranka je v postopku podaje sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da tožnica v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, ni spoštovala in upoštevala navodila osebnega zdravnika in brez odobritve osebnega zdravnika odpotovala iz kraja bivanja, s tem da se je aktivno udeležila golf turnirja tekmovalnega značaja dne 1. 9. 2013 v B. in 16. 9. 2013 v D.. V posledici zgornjih ugotovitev ji je tožena stranka dne 6. 11. 2013 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ki je bila potrjena s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS z dne 4. 12. 2013, saj je bilo ugotovljeno, da s tožnico zaradi ravnanj ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

10. Po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

11. Po 233. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. list RS, št. 30/2003 in naslednji) mora osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi...). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma po času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma če zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.

12. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 29. 8. 2013 do 31. 8. 2013, od 1. 9. 2013 do 30. 9. 2013 in od 29. 9. 2013 do 11. 11. 2013. V zdravniškem potrdilu z dne 30. 9. 2013 osebna zdravnica tožnice ni navedla posebnih navodil, v potrdilu z dne 1. 10. 2013 pa je navedla, da ima tožnica zaradi narave svojih zdravstvenih težav dovoljeno in svetovano gibanje v kraju bivanja, na željo tožnice pa ji je osebna zdravnica izdala še zdravniško potrdilo z dne 11. 10. 2013 z navodilom, da se lahko giblje v širši okolici C. ter da ima dovoljenje za obiskovanje specialistov in terapevtov.

13. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica ni imela predhodne odobritve osebne zdravnice, da lahko odpotuje iz kraja bivanja, vendar je iz njene izpovedi zaključilo, da bi tožnici dovolila odhod iz kraja bivanja v B. dne 1. 9. 2014, da se udeleži prvenstva v golfu, če bi jo vprašala. Zaključilo je, da dejstvo, da je igrala golf izven kraja bivanja, ker je imela navodilo, da je v času bolniškega staleža aktivna in da se giblje, ni mogoče šteti, da je zlorabila bolniški stalež. Zato je razsodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

14. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku zaslišalo osebno zdravnico tožnice dr. E.E.. Iz njene izpovedi izhaja, da je pri tožnici šlo za bolniški stalež, kjer se priporoča aktivnost. Izpovedala je, da je načeloma treba odobritev za potovanje izven kraja bivanja pridobiti vnaprej, ravno da se izogne situacijam, kot je konkretna. Tožnica je hotela, da se zapiše tudi o dovoljenju za B. za nazaj. Priča v potrdilo ni zapisala, da bi lahko odšla v B., ker je ocenila, da je za to že prepozno. Odhod bi ji dovolila, če je tožnica res dobra igralka in če to zanjo predstavlja sprostitev.

15. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je v konkretni zadevi bistveno le to, da so bila navodila osebne zdravnice tožnici, da se lahko v času bolniškega staleža giblje v kraju bivanja. Osebna zdravnica tožnice je povedala, da sta navodila glede gibanja tožnice izrecno natančno dogovorili kasneje, ko je tožnica povedala, da je bila na golf turnirju v B.. Dejstvo je, da se je tožnica v času bolniškega staleža nahajala izven kraja bivanja in se udeležila golf turnirja v B., kljub temu, da je imela dovoljeno in svetovano gibanje v kraju bivanja, B., ki je oddaljena cca 87 km od C. pa ni širša okolica C.. Osebna zdravnica je tožnici dala jasna navodila o ravnanju v času bolniškega staleža, saj se v nasprotnem primeru ne bi bilo potrebno dogovarjati o tem, kakšna so bila navodila, potem, ko je bila tožnica že v B.. Naknadna izjava osebne zdravnice tožnice, ki je zgolj hipotetična, da bi tožnici v primeru, če bi jo vprašala, ali se lahko udeleži golf turnirja, dovolila, če bi zanjo to predstavljalo sprostitev. Takšna izjava pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni odobritve zdravnika za odhod iz kraja bivanja. Tudi ni bistveno, da je tožnica kraj bivanja zapustila v nedeljo, saj Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne ločujejo med delovnimi dnevi in prostimi dnevi ob koncu tedna. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da je bil razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, ko je tožnica 1. 9. 2013 brez dovoljenja osebne zdravnice zapustila kraj bivanja, kar ne more spremeniti niti morebitna naknadna odobritev osebne zdravnice tožnice. Ker tožnica odobritve za odhod iz kraja bivanja zaradi udeležbe na golf turnirju (tekmovalne narave) ni imela, niti je ni obvestila o nameravanem odhodu iz kraja bivanja, je tožnica zlorabila pravico do zadržanosti z dela. Zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. 16. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je potreben obstoj enega od razlogov za odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1, poleg tega pa morajo biti ugotovljene tudi okoliščine iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to so okoliščine in interesi obeh pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Glede na zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici ni mogoče očitati kršitve po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje ni opredeljevalo do obstoja okoliščin, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. Iz citirane zakonske določbe izhaja, da je treba upoštevati vse okoliščine in interese obeh strank, torej delavca in delodajalca. Tožena stranka je v zvezi s tem predlagala zaslišanje prič F.F. in G.G.. Sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu ni sledilo, zato ni ugotavljalo okoliščin na strani tožene stranke ter njihovega vpliva na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti okoliščine v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja.

17. K pritožbi tožnice:

18. Tožnica se pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje, ker je razvezalo pogodbo o zaposlitvi že z dnem, ko se je tožnica zaposlila pri drugem delodajalcu. Tožnica je z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu zmanjševala škodo. Tožnica ne more biti v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kljub temu pa ima še vedno možnost, da zahteva vrnitev na delo k toženi stranki ali pa zahteva prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ter ustrezno denarno povračilo. Ne glede na navedeno pa je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker je od odločitve o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odvisna tudi odločitev, ki jo izpodbija v pritožbi tožnica (355. člen ZPP).

19. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.