Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se glede priznanja stroškov postopka šteje, da je stranka uspela v postopku v skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP v primeru, ko organ sicer izda nadomestni sklep, vendar pa se višina terjanega dolga v slednjem ne razlikuje od višine dolga, kot izhaja iz nadomeščenega sklepa?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se glede priznanja stroškov postopka šteje, da je stranka uspela v postopku v skladu z drugim odstavkom 113. člena ZUP v primeru, ko organ sicer izda nadomestni sklep, vendar pa se višina terjanega dolga v slednjem ne razlikuje od višine dolga, kot izhaja iz nadomeščenega sklepa?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi tretjega in četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo tožničini tožbi ter 7. točko sklepa Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-72953/2017-11 z dne 26. 10. 2017 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-29-1062/2017-2 z dne 15. 10. 2018 odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo davčnemu organu v ponoven postopek. V preostalem delu je Upravno sodišče tožničino tožbo zavrglo. S 7. točko izpodbijanega sklepa je Finančna uprava Republike Slovenije zavrnila tožničino zahtevo za povračilo stroškov pritožbenega postopka, nastalih v zvezi s pritožbo zoper sklep št. DT 4934-72953/2017-1 08-730-10 z dne 17. 5. 2017, ki ga je izpodbijani sklep nadomestil. 2. V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče navedlo, da davčni organ nepravilno ni priznal in ni povrnil stroškov upravnega postopka (stroški odvetniškega zastopanja) v zvezi s prvo pritožbo, ki jo je rešil na prvi stopnji in izdal nadomesti (izpodbijani) sklep po prvem odstavku 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ni pravilno upošteval določbe drugega odstavka 113. člena ZUP. Upravno sodišče je presodilo, da se je v obravnavanem primeru postopek začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal ugodno. Tožnica je s prvo pritožbo uspela, izdan je bil nadomestni sklep, dodatno pa je davčni organ v nadaljevanju postopka odpisal celotni davčni dolg zaradi absolutnega zastaranja.

3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanja navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilnega obračuna stroškov upravnega postopka, nastalih z (uspešno) vloženo pritožbo. S tem vprašanjem se je Vrhovno sodišče v svoji sodni praksi že ukvarjalo (npr. v zadevah X Ips 2/2014, X Ips 495/2011 in I Up 222/2017), predlagateljica pa je izkazala dvom v to, ali je Upravno sodišče v obravnavani zadevi pravilno uporabilo stališča Vrhovnega sodišča iz navedenih odločitev. Poleg tega se Vrhovno sodišče še ni ukvarjalo z opisanim vprašanjem v primeru, ko stranka doseže končni uspeh v postopku na podlagi zastaranja davčne obveznosti, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.