U-I-182/02

9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vande Pavić iz Ljubljane na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 13/94 in 96/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica vlaga pobudo za presojo ustavnosti 39. člena Zakona o državljanstvu (v nadaljevanju ZDRS). Ta določa, da za slovenskega državljana po tem zakonu velja, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. Napadena določba naj ne bi dovoljevala pridobitve slovenskega državljanstva po rodu in s tem od rojstva dalje, omogočala pa naj bi samovoljo upravnih organov pri odločanju, kršila kontinuiteto osebnostnih pravic otrokom, rojenim pred letom 1991, iz mešanih zakonov ter omogočala obstoj Slovencev brez slovenskega državljanstva. Zato naj bi bila v neskladju s 14., 15., 153. in s 155. členom Ustave ter s 4. členom ZDRS.

Pobudnica v pobudi svoj pravni interes za njeno vložitev utemeljuje s potrebo pa ureditvi pravnega nereda in večji jasnosti in nedvoumnosti "zakonskih odredb, ki urejajo osnovne pravice posameznika do odločanja in možnosti izbire". Vendar je iz pobude in njenih prilog razvidno, da pobudnica potrebuje potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije od svojega rojstva za lastno evidenco ter za uveljavljanje pravic njene matere na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Pobudnica je namreč rojena dne 4. 3. 1955 v Republiki Sloveniji materi Slovenki, vendar je pridobila slovensko državljanstvo šele z dnem 23. 3. 1992 z naturalizacijo skladno s 40. členom ZDRS, saj je imela pred tem hrvaško državljanstvo. Na podlagi nove vloge pobudnice za priznanje slovenskega državljanstva po rodu je upravni organ z odločbo ugotovil, da se pobudnica v obdobju od 4. 3. 1955 do 23. 3.1992 po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve ZDRS, ni štela za slovensko državljanko. Pritožbeni organ je njeno pritožbo na to odločbo zavrnil.

B.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten.

Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Iz navedb v pobudi ne izhaja v čem naj bi se neposredni pravni položaj pobudnice izboljšal. Na podlagi navedenega Ustavno sodišče ocenjuje, da pobudnica za vložitev pobude ne izkazuje pravnega interesa, zato je njeno pobudo zavrglo.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj