Jedro

Zakonitost odločitev inšpekcijskega organa se presoja glede na dejanske in pravne okoliščine v času njegovega odločanja. Morebitna poznejša pridobitev gradbenega dovoljenja bi lahko vplivala le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v izreku pod točko 1. na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 4. 2005, s katero je zavrnila pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 11. 11. 2004. Z navedeno odločbo je gradbeni inšpektor med drugim odločil, da mora tožnik kot investitor najkasneje v roku 120 dni po prejemu odločbe odstraniti stanovanjski objekt klasične opečne zidane konstrukcije, tlorisnih dimenzij 10,00 m x 7,00 m, z izzidkom 2,00 m x 5,40 m na severovzhodni strani objekta, ki je pokrit z dvokapno streho lesene konstrukcije s salonitno kritino, zgrajen pa na zemljišču s parc. št... k.o... ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. V izreku pod točko 2. pa je sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe: prvega odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN, tretjega odstavka 14. člena ZUS ter tretjega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov in tudi ni preverilo, kdo je resnični investitor, ni preverjalo, ali objekt dejansko stoji na parceli, ki je navedena v izreku izpodbijane odločbe in v kakšnem delu sega na navedeno parcelo, pri čemer niti v posebnem sklepu niti v končni odločbi ni obrazložilo razlogov svoje odločitve. Zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti, s tem pa je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Nedopustno je in v nasprotju z načelom pravičnosti, da se določen nelegalno zgrajen objekt poruši le zato, ker v zanemarljivo majhnem delu sega preko meje na parcelo, za katero v fazi gradnje še ni obstajalo ustrezno lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje in ki je bil zgrajen v dobri veri, da se gradi na parceli št. 46, za kar pa vseskozi obstaja lokacijsko in gradbeno dovoljenje. V naravi ni označena meja in tako sporne odločbe o rušitvi niti ni mogoče izvršiti. Celoten objekt je zgradil tožnikov sin A.C., pri čemer je B.C. le zemljiškoknjižni lastnik. Upravni organ pa ni preveril, kdo je resnični investitor. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji (prej pritožbi) ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter ji naloži plačilo stroškov postopka, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške postopka.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

K 1. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v drugem odstavku 107. člena določa kriterije, po katerih se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe, vse ostale, ki pa teh kriterijev ne izpolnjujejo, se štejejo za pravočasne in dovoljene revizije. Ker obravnavana pritožba, vložena po ZUS, ne izpolnjuje kriterijev za pritožbo po ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna z dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem okviru je bil tudi izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Ker tožnik v času inšpekcijskega pregleda ni imel za gradnjo spornega stanovanjskega objekta lokacijskega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo prvega odstavka 50. člena ZUN moral imeti, mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi prvega odstavka 73. člena ZUN. Po tej zakonski določbi odredi inšpekcijski organ, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja. Sam inšpekcijski postopek se je začel že v letu 1995 in se je na podlagi prvega odstavka 200. člena ZGO-1 nadaljeval po določbah ZUN. Kot je že pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se ustavna odločba, št. U-I-150/04 z dne 1. 12. 2005, ne nanaša na gradnje stanovanjskih objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, za kar gre v obravnavani zadevi.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno navedlo, da v upravnem postopku tožnik ni izpodbijal svojega investitorstva spornega objekta, zato tega glede na določbo tretjega odstavka 14. člena ZUS ne more navajati v upravnem sporu. Iz zapisnika o zaslišanju tožnikovega sina A.C. z dne 8. 11. 2004, ki je med priloženimi spisi, pa izhaja, da je tožnik investitor spornega objekta in zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem se ta objekt nahaja.

11. Z inšpekcijsko odločbo je bilo odločeno o odstranitvi celega objekta, za katerega ni bilo pridobljeno lokacijsko dovoljenje, zato za odločitev v zadevi ni pravno pomembno, kateri del objekta se nahaja na tujem zemljišču. Sodišče prve stopnje je na vse pravno pomembne ugovore odgovorilo, zato revizijski ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ni podan.

12. Zakonitost odločitev inšpekcijskega organa pa se presoja glede na dejanske in pravne okoliščine v času njegovega odločanja. Morebitna poznejša pridobitev gradbenega dovoljenja bi lahko vplivala le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

14. Ker tožnik s tožbo ni uspel, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikove zahteve za povrnitev stroškov postopka (154. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZUS).

K 2. točki izreka:

15. Ker tožnik z revizijo ni uspel, trpi sam svoje stroške revizijskega postopka (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).