Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnik ima prav, ko navaja, da je za obstoj kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, potrebno ugotoviti ali je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke ter da dejanskega stanja v tej smeri sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo, ker gre za okoliščino, ki jo glede na dejstvo, da je bila oškodovanka v obravnavanem času stara štirinajst, obdolženec pa le nekaj let več, sodišče ne more samo ugotoviti, temveč mora o njej podati mnenje izvedenec psiholog.
Pritožbi zagovornika obd. DD se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.
1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. DD spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 183. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu po 50. členu istega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po prvem odstavku 183. člena KZ ob uporabi omilitvenih določil 2. točke 42. člena in 2. točke 43. člena KZ določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Po določilu četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
2. Proti takšni sodbi se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi kršitve kazenskega zakona in nepopolne ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.
3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:
4. Zagovornik obdolženca v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 2. točke 372. člena ZKP, ko navaja, da obdolženec ne more biti kriv očitanega kaznivega dejanja, ker je ravnal v pravni zmoti, ko je bil prepričan, da lahko z oškodovanko spolno občuje, ker je že stara štirinajst let, saj ni vedel, da zakon to prepoveduje do njenega petnajstega leta.
5. Pritožbi ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi prepričljivo obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je obdolženec vedel, da oškodovankina leta še niso dosegla let, ko spolno občevanje z njo ne bi bilo več inkriminirano, pa je z njo kljub temu spolno občeval (stran 4 in 5 sodbe), in te razloge, da ne bo ponavljanja, pritožbeno sodišče povzema. Zato pritožba nima prav, ko navaja, da je bil obdolženec prepričan, da je njegovo ravnanje glede na oškodovankina leta dovoljeno, saj takšnega sklepanja izpovedba oškodovanke M.V. ne dopušča. Povedala je namreč, da sta se z obdolžencem o starostni meji v zvezi z dopustnostjo spolnih odnosov pogovarjala, kar pomeni, da je obdolženec razumel socialni pomen dogajanja, torej, da spolno občevanje z osebo, staro toliko, kot je bila tedaj oškodovanka, ni dovoljeno. Pritožba, ko uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, zato ni utemeljena.
6. Pritožnik pa ima prav, ko navaja, da je za obstoj kaznivega dejanja potrebno ugotoviti, ali je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke, ter da dejanskega stanja v tej smeri sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo, ker gre za okoliščino, ki jo glede na dejstvo, da je bila oškodovanka v obravnavanem času stara štirinajst, obdolženec pa le nekaj let več, sodišče ne more samo ugotoviti, temveč mora o njej podati mnenje izvedenec psiholog. Pri tem ne gre prezreti, da sta povedala, da sta bila več ko dve leti fant in dekle, da sta se odločila za spolne odnose, da sta oba obiskovala šolo, oškodovanka osnovno, obdolženec pa srednjo, fant in dekle pa sta bila nato še v fazi preiskave. Glede na navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, da je obstajalo očitno nesorazmerje med zrelostjo obdolženca in oškodovanke, pokaže vsaj kot preuranjen, saj navedene okoliščine takšnega sklepanja zaenkrat ne dopuščajo. Ker zahtevajo oceno ustreznega izvedenca, bo to moral storiti in v postopku izdelati mnenje izvedenec psiholog. Šele morebiten nedvomen zaključek o obstoju očitnega nesorazmerja med njuno zrelostjo, ki ga lahko poda le izvedenec, bi imel za posledico obstoj obravnavanega kaznivega dejanja.
7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obdolženca in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP).
8. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje v postopek pritegnilo izvedenca psihologa, ki bo podal mnenje o obstoju oziroma neobstoju očitnega nesorazmerja med zrelostjo obdolženca in oškodovanke, izvedlo ostale dokaze ter v zadevi ponovno odločilo.