Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne more ali ne želi več ohranjati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženka. Pritožuje se laično. Navaja, da tožnik v postopku ni povedal resnice in podaja svoje videnje ter opis njune zakonske zveze. Trdi, da se je zoper njo izvajalo nasilje s strani tožnika in njegove družine, pristojne institucije pa niso reagirale tako, kot bi morale. Predlaga, naj se zaslišijo njune poročne priče. Očita tudi, da ji ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč in prosi, da se ji le-ta dodeli. Če bo sodišče razvezalo zakonsko zvezo pa želi, da spremeni tudi njen priimek.
3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča, da ugotovljene okoliščine v konkretnem primeru izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze ter so izpolnjeni zakonski pogoji za razvezo zakonske zveze (65. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1)). Ker je sklenitev in prav tako razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika, zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze le-te ne more ali ne želi več ohranjati. V tem primeru je prvostopno sodišče ugotovilo, da nobena od strank tega ne želi. Pravdni stranki sta odtujeni, živita ločeno in nimata nobenih stikov. Pritožba teh ugotovitev niti ne izpodbija. Pritožnica se v pritožbi sklicuje na nasilje, ki ga je bila deležna, ko je še živela s tožnikom, s strani njegove družine in njega, očita, da ji pristojne institucije niso pomagale glede tega ter predlaga zaslišanje prič. Pritožnica torej ne izpodbija ugotovljenih okoliščin v konkretnem primeru glede nevzdržnosti zakonske zveze, ampak ugotovljeno le še potrjuje. V zvezi s tem tudi v pritožbi predlagani novi dokazi, niso potrebni. Sodišče tudi ni pristojno za odločanje o spremembi toženkinega priimka. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na brezplačno pravno pomoč pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da višje sodišče ne odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso odločilnega pomena in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.
5. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku (2)).
(1) Ur. l. RS 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR.
(2) Ur. l. RS 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.