Jedro

Pritožbeno sodišče opozarja (glede na to, da gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), da BU pojma izvršitve tuje sodne odločbe izrecno ne ureja, pač pa ureja (členi od 38 do 52) postopek potrjevanja (razglasitve) izvršljivosti tuje sodne odločbe. O tem potrjevanju pa ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe, ampak je nujno predhodno izpeljati poseben (sicer zelo poenostavljen) postopek priznanja izvršljivosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo v tem delu odstopilo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kopru. Poleg tega je sodišče prve stopnje še odločilo, da se izvršilni postopek prekine do pravnomočne odločitve o priznanju tuje sodne odločbe.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka pritožil upnik po svojem pooblaščencu, pri čemer je predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovemu predlogu za priznanje tuje sodne odločbe ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. V pritožbi opozarja, da po 1. odst. 33. čl. Uredbe Sveta ES št. 44/2001 z dne 22.12.2000 (v nadaljevanju: Bruseljska uredba – BU) ni potreben noben postopek priznanja tuje sodne odločbe, marveč se odločba razglasi za izvršljivo takoj po izpolnitvi formalnosti iz 53. čl. BU. Upnik tudi ni predlagal, da se predmetni postopek izvršbe prekine.

Pritožba upnika je utemeljena.

V konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da se neposredno uporablja BU, ki poenostavlja postopek priznanja in izvršitve sodnih odločb, izdanih v državah članicah EU. O priznanju se vedno lahko odloča kot o predhodnem vprašanju, v kateremkoli postopku, kjer bi to bilo lahko pomembno (1. odst. 33. čl. BU). V tem delu se zato pritožbeno sodišče v celoti pridružuje pravno argumentiranim pritožbenim razlogom upnika, spričo česar je bilo treba zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbijani sklep prvostopnega sodišča v celoti razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Vendar pa pritožbeno sodišče na tem mestu še opozarja (glede na to, da gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), da BU pojma izvršitve tuje sodne odločbe izrecno ne ureja, pač pa ureja (členi od 38 do 52) postopek potrjevanja (razglasitve) izvršljivosti tuje sodne odločbe. O tem potrjevanju pa ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju v postopku izvršbe, ampak je nujno predhodno izpeljati poseben (sicer zelo poenostavljen) postopek priznanja izvršljivosti. Šele na podlagi tega priznanja izvršljivosti lahko nato upnik predlaga izvršbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.