Jedro

Ker stranski intervenient ni vstopil v nepravdni postopek zaradi vračanja podržavljenega premoženja do pravnomočnosti delnega in vmesnega sklepa o vrnitvi premoženja, roki za vložitev obnove postopka zoper sklep pa so potekli tudi že za druge udeležence postopka, ne more več vložiti tega izrednega pravnega sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: predlog udeleženca J. B. z dne 18.3.2008 za razveljavitev potrdila sodišča o pravnomočnosti vmesnega sklepa in delnega sklepa sodišča, opr. št. N 60/92, z dne 16.4.2007 in razveljavitev potrdila sodišča o pravnomočnosti popravnega sklepa opr. št. N 60/92, z dne 8.5.2007 zavrnilo, predlog istega udeleženca z dne 18.3.2008 za obnovo postopka zavrglo, odločilo, da je predlagatelj D. K., upravičen do odškodnine za 1.102 m2 podržavljenih parcel št. 438/3 k.o. B., 438/4 k.o. B. in 438/5 k.o. B., (t.j. za del podržavljenega premoženja, o katerem o vrnitvi premoženja v naravi ali v obliki odškodnine še ni bilo odločeno s pravnomočnim delnim sklepom tega sodišča opr. št. N 60/92, z dne 16.4.2007),v obliki obveznic SOD d.d. v višini 15.096,00 EUR, z obrestmi po Zakonu o denacionalizaciji.

da je zavezanka SOD d.d. dolžna v roku 3 mesecev po pravnomočnosti tega sklepa izdati obveznice za plačilo odškodnine iz 2. točke izreka tega sklepa in jih izročiti predlagatelju.

Zoper navedeni sklep v omenjenih delih vlaga pritožbo stranski intervenient. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 1., 2., 4. in 5. točki izreka razveljavi in zadevo v tem delu vrne v ponovni postopek in odločitev prvostopnemu sodišču. Poudarja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo v zvezi z njegovim statusom in neobstojem pravnega interesa za udeležbo v tem postopku. Zmoten je zaključek, da je bil pravni interes prejšnje stranske intervenientke E. B. v tej zadevi omejen izključno na nepremičnino parc. št.103/3 k.o. B.. Slednja je bila namreč po podržavljenju razdeljena in je bil del te nepremičnine pripojen nepremičnini parc. št. 438/3 k.o. B., kar je jasno razvidno iz izvedenskega mnenja geodeta S. B., ki ga je naslovno sodišče pridobilo iz denacionalizacijske zadeve UE Kranj in ga tudi uporabilo v dokazne namene. Tudi navedeni stranski intervenientki sodišče ni dalo možnosti obravnavanja, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZPP. Opisana zakonitost pa je trajala tudi po smrti B., saj bi sodišče moglo in moralo udeležbo na strani pokojne intervenientke omogočiti in zagotoviti njenim pravnim naslednikom (dedičem), kar pa dokazljivo ni storilo. Pritožnik je nedvomno njen pravni naslednik, ki je priglasil udeležbo v tem postopku že februarja 1993, vendar ji vse do njene smrti v novembru 1995, sodišče ni omogočilo ter zagotovilo sodelovanja v tem postopku, kljub dejstvu, da je tudi sodišče opravilo zapuščinski postopek po pokojnici (D 197/06). Z vlogo z dne 29.11.2007 je pritožnik primarno želel sodišče opozoriti na vse do tedaj nezakonito vodenje v postopku v razmerju do priglašene stranske intervencije. Sodišče pa je zmotno to vlogo štelo kot povsem novo priglasitev stranske intervencije, čeprav je iz vloge povsem jasno razvidno, da je pritožnik z njo uveljavil udeležbo v tem postopku namesto pokojne matere, ki ji je sodišče status stranske intervenientke že pred tem priznalo. Naslovno sodišče je na naroku 13.3.2008 izrecno ugotovilo, da je bil B. v tem postopku konkludentno priznan status udeleženke (stranske intervenientke), vendar pa njenim pravnim naslednikom (med drugim pritožniku) kljub temu ni vročalo sodnih pisanj. Po določbah ZPP res sprejme intervenient zadevo v stanju, v katerem je ko vstopi vanjo, vendar v konkretni zadevi ni dvoma, da je situacija, da je bila intervencija omogočena in dopuščena pritožniku prepozno, ni zasluga ravnanja pritožnika, pač pa izključno nezakonito vodenega postopka naslovnega sodišča. Sodišče bi moralo pisni odpravek spornih sklepov (vmesnega in delnega), z dne 16.4.2007 vročiti tudi pravnim naslednikom, tedaj že umrle B. Sklepa sta bila pritožniku vročena šele na izrecno pisno intervencijo njegovega pooblaščenca. Morala bi biti omogočena udeležba na vseh opravljenih narokih od decembra 2005 dalje z vročitvijo vabil ter s tem omogočanja predlogov in drugih procesnih dejanj. Intervenientom bi morala biti omogočena uveljavitev predpisanih pravnih sredstev zoper sodne odločbe, z vročitvijo pisnih odpravkov sodnih odločb v času njihove izdaje. Gre za bistveno kršitev določb ZPP, saj intervenientki in njenim pravnim naslednikom ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in je zato treba izpodbijani sklep razveljaviti. V zvezi z zavrženjem predloga za obnovo postopka pritožnik poudarja, da je po podržavljenju nepremičnine parc. št. 103/3 k.o. B. prišlo do obsežnih sprememb, tako da je bila prvotna površina te nepremičnine spremenjena (zmanjšana) med drugim tudi v korist sosednje nepremičnine parc. št. 438/3 k.o. B., ki je predmet zahtevka predlagatelja. V breme sosednjim nepremičnin med drugim tudi parc. št. 438/3 k.o. B. in v korist parc. št. 103/3 k.o. B. so bile vknjižene tudi stvarne pravice (služnost poti in vožnje) v kateri je bilo za odločitev sodišča v tem postopku tudi poseženo. Ne more biti dvoma, da je v konkretni zadevi podan pravni interes pritožnika za udeležbo v postopku in sicer ne samo za nepremičnino parc. št. 103/3 k.o. B., kot zmotno zaključuje sodišča, pač pa tudi vseh sosednjih nepremičnin, ki so predmet zahtevka predlagatelja, med njimi zlasti nepremičnine parc. št. 438/3 k.o. B.. Gre tudi za bistveno kršitev določb o obnovi postopka in sicer zlasti določb 399. do 400. člena ZPP. V zvezi z odločitvijo o vračilu podržavljenega premoženja v obliki odškodnine v obveznicah SOD ter izplačila odškodnine pritožnik poudarja, da je sedanji zavezanec PS M. d.d. kot udeleženec postopka univerzalni pravni naslednik prvotnega zavezanca Ž. K., kar pomeni, da je zaradi pravnih učinkov nasledstva vstopil v vsa pravna razmerja bivšega zavezanca, torej tudi v pravice in obveznosti iz predmetne sodne poravnave. To pa pomeni, da je vstopil tudi v predlagateljevo izrecno odpoved zahtevku za vrnitev podržavljenih nepremičnin parc. št. 438/3 in 438/4, k.o. B.. Zato je zaključek sodišča o obstoju pravnega temelja za vračilo podržavljene nepremičnine parc. št. 438/3 k.o. B. v prvotni površini tudi materialnopravno zmoten. Po določbah ZDen ima status denacionalizacijskega upravičenca tudi oseba, katere premoženje je bilo podržavljeno na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen). Ob siceršnji polnoletnosti predlagatelja v času sklenitve pogodbe, je skrajno nenavadno, da je pogodbo v njegovem imenu sklenil njegov oče I. K.. Razlogi za takšen podpis pogodbe, ki ga je predlagatelj očitno namenoma zamolčal, so po prepričanju pritožnika v tem, da ne daje potrebne verodostojnosti zgodbi o grožnjah in pritiskih, pod katerimi je bila sklenjena sporna pogodba. Sporno kupno pogodbo je v zastopstvu kupca podpisal njegov direktor, ki zanesljivo nista bila niti predstavnik oblasti, niti državni organ; zato odločitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZPP (14. točka 339. člena). Kot izhaja iz podatkov v spisu, je kupec nepremičnine pogodbeno dogovorjeni znesek kupnine nakazal naprej, torej še preden je bila sklenjena sporna pogodba, kar jemlje izpovedi predlagatelja o domnevnih grožnjah in prisili, verodostojnost. Kolikor bi bile okoliščine, ki jih zatrjuje predlagatelj, resnične, kupnina zagotovo ne bi bila plačana vnaprej, saj bi bilo za takratne razmere to nezaslišano. Tudi znesek pogodbene kupnine v višini 700,00 DIN za predmetno nepremičnino je v tedanjih tržnih razmerah predstavljal več kot realno tržno kupnino, saj je predlagatelj za zemljišča, upoštevajoč tečaj DIN DEM, v času sklenitve pogodbe prejel več kot 5,00 DEM na m2. Upoštevajoč še dejstvo, da je bila namembnost predmetnega zemljišča ob sklenitvi te pogodbe večinoma travnik, je po takratnih tržnih razmerah predlagatelj dobil zemljišča celo preplačana, kar lahko pomeni, da bi bil predlagatelj s konkretno odločitvijo sodišča neupravičeno obogaten. Sodišče se tudi ni opredelilo do navedb upravičenca Ž., da sta bili nepremičnini parc. št. 438/3 in 438/4 podržavljeni že na podlagi temeljnega Zakona o razlastitvi in bili izročeni v upravljanje V. B. še pred sklenitvijo sporne pogodbe. Torej temelj podržavljenja ni bila kupna pogodba z dne 15.10.1960, pač pa navedeni zakon, kar dokazujejo tudi relevantni zemljiškoknjižni podatki. Iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za vložek 646 k.o. B., s katerim je razpolagalo tudi sodišče v tem postopku, izhaja, da je bil pravni naslov za vknjižbo družbene lastnine na predmetnih zemljiščih odločba OBLO Bled, z dne 22.12.1959, ne pa sporna kupna pogodba. Slednje pomeni, da je sodišče glede obstoja pravnega temelja za denacionalizacijo zmotno uporabilo določbe ZDen, kar pa posledično predstavlja tudi bistveno kršitev ZPP (3. točka 339. člena), saj je sodišče odločilo o zahtevku predlagatelja, ki sploh ne spada v sodno pristojnost, pač pa v upravno.

Pritožba ni utemeljena.

K odločitvi o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti vmesnega sklepa in delnega sklepa Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na vmesnem in delnem sklepu prvostopnega sodišča, opr. št. N 60/92, z dne 16.4.2007 v zvezi s popravnim sklepom, z dne 8.5.2007, je pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je pritožnik stopil v ta postopek dne 29.11.2007, to je že po pravnomočnosti navedenih sklepov. Res ima sicer v tem postopku „dvojen položaj“ in sicer kot pravni naslednik prejšnje stranske intervenientke – pokojne B. B. v okviru njenega intervencijskega interesa, ki pa je priglasila udeležbo le glede nepremičnine parc. št. 103/3 k.o. B., in kot stranski intervenient, kateremu je bila udeležba priznana s posebnim sklepom prvostopnega sodišča, z dne 12.2.2008 in sicer glede parc. št. 103/3 in 438/3, k.o. B. (glej podatke spisa). Vendar pa je nemožnost izpodbijanja sklepa s pritožbo posledica procesne ureditve iz prvega odstavka 201. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, po kateri mora stranski intervenient sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanj. Šele v nadaljnjem postopku ima pravico podajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja, vendar pa v rokih, v katerih bi to lahko storila stranka, ki se ji je pridružil (glej tudi določbo drugega odstavka 30. člena ZNP). Ker so roki za pritožbo zoper omenjeni sklep že potekli za vse nasprotne udeležence in je sklep postal pravnomočen, stranski intervenient ne more več vložiti pritožbe(in zato tudi ne doseči razveljavitve potrdila o pravnomočnosti). Razen tega pa pritožbeno sodišče pritrjuje tudi razlogom prvostopnega sodišča, ki ugotavlja pomanjkanje pravnega interesa na podlagi okoliščin, da je bil predlagateljev predlog, kolikor se je nanašal na parc. št. 103/3 zavrnjen in torej ni bilo v tem delu niti poseženo v interes oziroma pravico pritožnikove pravne prednice. Ob povedanem je torej pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da posledično ni razlogov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

K odločitvi o zavrženju predloga za obnovo postopka Ker, kot rečeno, pritožnik ni vstopil v ta postopek do pravnomočnosti navedenega sklepa, upoštevaje cit. določbi prvega odstavka 201. člena ZPP in drugega odstavka 30. člena ZNP nima pravice zoper ta sklep vložiti niti izrednega pravnega sredstva, ki jo predstavlja obnova postopka, vložena zoper pravnomočni delni in vmesni sklep, in je izpodbijani sklep o zavrženju pravilen že zgolj iz tega razloga (1. odstavek 398. člena ZPP). Potekel je namreč - upoštevaje datum pravnomočnosti omenjenega sklepa (10.5.2007) - tudi za vse druge udeležence do dneva vložitve predloga stranskega intervenienta (18.3.2008) trideset dnevni rok za vložitev predloga iz prvega odstavka v zvezi z 2. točko istega odstavka in drugim odstavkom 396. člena ZPP ter 2. točko 394. člena ZPP (procesne določbe, ki urejajo obnovitveni razlog, ko predlagatelj, kot v spornem primeru, očita nemožnost obravnavanja pred sodiščem zaradi opustitve vročanja njemu in njegovi pravni prednici). Pritrjuje pa tudi tu pritožbeno sodišče sicer razlogom prvostopnega sodišča, ki je ugotovilo pomanjkanje pravnega interesa, ker je bilo pritožnikovi pravni prednici vrnjeno premoženje v okviru parc. št. 103/3 kot tudi dela parc. št. 438/3 in zato zavrglo predlog kot nedovoljen, upoštevaje cit. določbo prvega odstavka 398. člena ZPP (glej pravilne dejanske in procesne ugotovitve sodišča prve stopnje). Pravno irelevantni so torej tudi iz tega razloga pritožbeni očitki, da naj bi bila tako pravni prednici kot tudi pritožniku odvzeta možnost obravnavanja zaradi nevročanja vabil na naroke oziroma vlog drugih udeležencev ter omenjenega sklepa. Pritožnik ob do sedaj povedanem nima pravnega interesa uveljavljati kršitve, ki naj bi bile storjene v škodo njegove prednice, saj je ta uspela s svojimi predlogi (glej tudi razloge v sklepu Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 28/2009 z dne 16.7.2009). Sodišče prve stopnje pa je bilo dolžno vročati pisanja pritožniku upoštevaje zgoraj obrazloženi procesni položaj stranskega intervenienta šele od njegovega vstopa v ta postopek in ne „za nazaj“ kot še nepravilno in nelogično zatrjuje v pritožbi. Tudi sicer pritožniku možnost „obravnavanja“ vmesnega in delnega sklepa ni bila odtegnjena. Kot že sam navaja, mu je bil vročen predlagateljev predlog kot tudi navedeni vmesni in delni sklep, zoper katerega je tudi vložil pritožbo, ki pa je bila že pravnomočno zavržena (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. štev. II Cp 2972/2008, z dne 24.9.2008). V pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP tako ne obstaja.

K odločitvi o odškodnini za podržavljenje parcele Kolikor pritožnik načenja vprašanja, ki so bila že pravnomočno razrešena z delnim in vmesnim sklepom, z dne 16.4.2007 in se nanašajo na podlago predlagateljevih predlogov oziroma na sam temelj denacionalizacije (glej točke: 5.3., 5.4 in 5.5. pritožbe, vsebinsko tudi zgoraj že povzete), pa mu je treba pojasniti, da se s temi vprašanji zaradi procesne ovire pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) ni mogoče več ukvarjati. Gre za pravno nepomembno vprašanje v tej fazi postopka in je zato tudi pritožbeni očitek o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ker se sodišče prve stopnje s temi vprašanji ni več ukvarjalo) neutemeljen, kot je iz enakih razlogov neutemeljen tudi nadaljni pritožbeni očitek o storjeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 3. točke istega določila (očitek sodne nepristojnosti v zvezi z izdajo pravnomočnega sklepa).

V zvezi s pritožbenim očitkom, da se je parcela št. 103/3 po podržavljenju razdelila še na parc. št. 483/3 in nato razdružila v parc. št. 103/3, 103/7 in 103/8 k.o. B., je bilo pritožniku v tem postopku že odgovorjeno, nazadnje s sklepom Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 28/2009, z dne 16.7.2009, in sicer, da gre za okoliščino pred začetkom tega postopka in tudi pred priglasitvijo stranske intervencije, ki se je omejila le na parc. št. 103/3, ki je bila vrnjena pritožnikovi pravni prednici. V zvezi z istim sklepom pa je bilo odgovorjeno tudi na pritožbene trditve glede služnostne pravice na delu objekta, služnosti realnega bremena in služnostne pravice uporabe. Tudi v tem delu namreč ni bilo odločeno v škodo prednice kot tudi ne v škodo kakšnega od nasprotnih udeležencev, saj je bil predlagateljev predlog za oživitev naštetih pravic zavrnjen.

Pritožbeno sodišče še posebej odgovarja na tiste pritožbene očitke, ki pa ne izpodbijajo temelja denacionalizacijskega zahtevka, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno oziroma se vsebinsko nanašajo na v izpodbijanem sklepu prvič razrešena vprašanja: Tako je neutemeljeno pritožnikovo sklicevanje na VI. točko sodne poravnave, sklenjene dne 15.12.1994 na Temeljnem sodišču v Kranju, Enoti v Radovljici, opr. št. N 60/32, med predlagateljem in Ž. K. (prednikom sedanjega zavezanca PS M.). Iz besedila poravnave jasno izhaja, da se je pravni prednik zavezanca odpovedal vračilu nepremičnin v naravi, ne pa tudi odškodnini v obliko obveznic, pri čemer upravičenec in sklenitelj te poravnave ni tukajšnji zavezanec SOD in je zato določila te poravnave ne zadevajo. Tako upoštevaje objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti poravnave, kolikor ta predstavlja tudi sodno odločbo, kot tudi upoštevaje vsebino oziroma meje pogodbene zaveze (kolikor poravnava predstavlja pogodbo), pritožnik ne more preprečiti predlagateljevega uspeha z zahtevkom na plačilo druge oblike vrnitve podržavljenega premoženja uperjenega zoper drugega zavezanca.

Končno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, naj bi bil predlagatelj neupravičeno obogaten z v izpodbijanem sklepu določeno odškodnino. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj prejel takratnih 700.000,00 DIN, vrednost kupnine na dan izdaje sklepa pa je materialno pravno pravilno izračunana na podlagi veljavnega predpisa (v izpodbijanem sklepu pravilno uporabljene Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja).

Ob vsem povedanem je moralo pritožbeno sodišče pritožbo zavrniti in v celoti potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).