Jedro

Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti izbrisani družbi je izvršilni naslov tudi proti tožencem, ki so bili družbeniki izbrisane družbe.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se tožba zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da so toženci solidarno dolžni plačati tožeči stranki znesek 711,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 50,25 EUR od dne 26. 11. 2000 dalje do plačila, od zneska 528,27 EUR od dne 27. 11. 2000 dalje do plačila, od zneska 133,44 EUR od dne 16. 01. 2001 dalje do plačila, vse v 8 dneh. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek za povračilo pravdnih stroškov.

Zoper izpodbijano sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče neupravičeno štelo, da tožeča stranka ni nadaljevala izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe v enem letu po izbrisu. Tožeča stranka je namreč dne 09. 06. 2004 vložila tožbo zoper družbenike izbrisane družbe, znotraj enoletnega roka od dneva objave izbrisa v Uradnem listu RS, št. 55/2003, str. 3186, dne 09. 06. 2003. Tožba zoper družbenike se šteje kot predlog za nadaljevanje izvršbe. Razlaga prvostopenjskega sodišča glede 389. člena ZOR ni pravilna. Zaradi navedenega tožeča stranka predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku.

Tožene stranke niso vložile odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov glede na 1. odstavek 458. člena ZPP in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP) ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno (12. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Tožnik je za uveljavitev vtoževane terjatve že vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine (izvršilna zadeva Ig 2001/03381) zoper družbo A. d.o.o. Izvršilnem predlogu je bilo ugodeno in dne 23. 01. 2002 je bil izdan sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2001/03381, ki je dne 06. 02. 2002 postal pravnomočen in s tem izvršilni naslov. V 1. točki izreka zadevnega sklepa o izvršbi, torej v obsodilnem delu, je bila tako tudi pravnomočna ugotovljena vtoževana terjatev.

Glede tožbenega predloga kot tudi tožbenega temelja je tožnikova tožba v predmetni zadevi enaka kot izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine v izvršilni zadevi Ig 2001/03381, zato je potrebno upoštevati objektivne meje pravnomočnosti zadevnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

Iz 1. točke izreka zadevnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine izhaja, da je dolžnik družba A. d.o.o. Temeljno pravilo v pravdnem postopku je, da sodba učinkuje med strankama, s tem pa so tudi opredeljene njene subjektivne meje pravnomočnosti. Kljub temu obstajajo primeri, ko sodna odločba učinkuje na širši krog oseb in pri enem od takšnih primerov gre prav za pravno nasledstvo (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 706/2004 z dne 15. 12. 2005 in A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar k 319. členu ZPP, str. 175).

V predmetni zadevi so toženci zakonski pravni nasledniki družbe A. d.o.o., ki je bila dne 18. 07. 2003 izbrisana iz sodnega registra na podlagi določila 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur. l. RS, št. 54/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZFPPod). Izbis družbe je bil dne 09. 06. 2003 objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/2003. Določilo 4. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s 35. členom ZFPPod vzpostavlja pravno fikcijo, da so družbeniki oz. delničarji izbrisane gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/1993 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD). Skladno s 1. odstavkom 394. člena ZGD se tako šteje, da so vsi družbeniki dali notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Skladno s 3. odstavkom 394. člena ZGD se šteje, da za obveznosti iz 1. odstavka 394. člena ZGD družbeniki odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem. V zvezi z odgovornostjo družbenikov izbrisane družbe pa je potrebno upoštevati še odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-135/2000 z dne 09. 10. 2002, s katero je bil delno razveljavljen 4. odstavek 27. člena ZFPPod. Z navedeno ustavno odločbo se je kot temelj odgovornosti družbenikov nedelujočih družb po ZFPPod vzpostavil vpliv, ki so ga družbeniki imeli na poslovanje družbe in na nastanek obveznosti te družbe. Družbeniki, ki v smislu obrazložitve navedene ustavne odločbe vpliva na poslovanje družbe niso imeli, štejejo za t. i. neprave, pasivne družbenike. 4. odstavek 27. člena ZFPPod je bil zato z dnem 04. 11. 2002 razveljavljen v delu, kolikor se šteje, da so izjavo o prevzemu vseh obveznosti družbe podali tudi t. i. nepravi, pasivni družbeniki. Z navedeno ustavno odločbo je bila vzpostavljena pravna domneva o aktivnosti družbenikov, vendar pa je družbeniku omogočeno, da zatrjuje in dokazuje svojo t. i. pasivnost. Navedena ureditev je (še vedno) veljavna glede na Zakon o spremembah ZFPPod-B (Ur.l. RS, št. 31/2007, ZFPPod-B) in odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-117/07-19 z dne 21. 06. 2007. Na podlagi 6. točke izreka navedene odločbe se namreč sodni postopki, začeti zoper družbenike izbrisanih družb pred uveljavitvijo ZFPPod-B nadaljujejo in končajo po določbah ZFPPod (Ur. l. RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - Odl. US).

Glede na obrazložene objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti zadevnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je potrebno zaključiti, da je bilo o vtoževani terjatvi že pravnomočno odločeno. Nova tožba je na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zato nedopustna. Pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine proti izbrisani družbi je izvršilni naslov tudi proti tožencem, ki so bili družbeniki izbrisane družbe (glej tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 208/2002 z dne 08. 05. 2003).

Na podlagi 2. odstavka 24. člena v zvezi s 1. odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče namreč dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če se lahko dokaže, da je obveznost prešla nanj. V predmetni zadevi je bil prehod obveznost izbrisane družbe na njene družbenike določen z ZFPPod, zato bi moral tožnik predlagati nadaljevanje izvršbe zoper tožence v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra glede na 2. odstavek 394. člena ZGD. Za pritožbene navedbe, da tožba zoper družbenike smiselno pomeni predlog za nadaljevanje izvršbe proti njim, ni nobene pravne podlage.

Prvostopenjsko sodišče je z odločanjem o tožbi, glede katere je bilo že pravnomočno razsojeno, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Ker na tovrstno kršitev pravil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči (2. odstavek 354. člena ZPP).

O zadevi je odločal sodnik posameznik na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP.