Jedro

ZSPJS ne določa obveznosti vnaprejšnje predložitve dodatne utemeljitve ocenjevalke oziroma dokumentacije, s katero razpolaga komisija. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje tožnice, da je namen preizkusa letne ocene, da se posamezni kriteriji vsebinsko preverijo na komisiji in da, ker predsednik komisije ni dovolil postavljati vprašanje tožnici in pooblaščencu, tožnici ni bilo omogočeno, da bi dokazala neobjektivnost ocene. Iz 17.a člena ZSPJS takšna obveznost komisije ne izhaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepa z dne 12. 4. 2018 in ocene delovne uspešnosti iz ocenjevalnega lista za leto 2017 (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 569,16 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnice v celoti ugodi, stroške postopka pa skupaj s pritožbenimi stroški naloži v plačilo toženi stranki, zgolj podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni pravilno izvedla postopka preizkusa ocene delovne uspešnosti. V zvezi z vsebino ocene in očitki ocenjevalke tožnici je sodišče v tem delu sledilo ocenjevalki A.A.. Sodišče je zaključilo, da je ocenjevalka tožnice ocenila objektivno, s čimer pa se tožnica ne strinja, saj je sodišče dejansko stanje napačno ugotovilo in nekritično sledilo izpovedi tožene stranke, posledično pa nepravilno uporabilo materialno pravo. V zvezi z ocenjevanjem javnih uslužbencev sicer res ni podrobneje določen postopek ocenjevanja, vendar pa je ocenjevalec dolžan uslužbenca seznaniti z oceno in razlogi za oceno. Tožnica navaja, da tožena stranka njene letne ocene za leto 2017 ni ustrezno obrazložila in tudi pravilnost ocene ni dokazala v sodnem postopku. V ocenjevalnem listu tožnice za leto 2017 so obkroženi zgolj posamezni kriteriji letne ocene, ne da bi bila v letni oceni podana ustrezna obrazložitev. Tožnica je že ob seznanitvi z letno oceno želela s strani ocenjevalke prejeti ustrezna pojasnila, ki se nanašajo na posamezne kriterije, zlasti pa saj minimalno utemeljitev letne ocene. S strani ocenjevalke pa ni bila seznanjena z okoliščinami, ki so vplivale na ocene po posameznih kriterijih. Komisija za preizkus letne ocene je sicer opravila obravnavo, vendar pa na njej ni vsebinsko obravnavala tožničine ocene, pri čemer je tudi objektivno ni mogla obravnavati, saj zato ni imela vsebinskih utemeljitev. Dejstvo je, da nobeden izmed ocenjevalcev – tudi A.A. ne – na seji komisije nista podala pojasnil tožničine letne ocene, ocena je na seji ostala pavšalna in brez ustreznih pojasnil. Zato se postavlja vprašanje, na podlagi katerih okoliščin in dejstev je komisija ugotovila pravilnost izdane letne ocene. Stališče sodišča, da naj bi bil namen preizkusa letne ocene zgolj formalnost, ne da bi komisija preverjala utemeljenost ocene po posameznih kriterijih in bi za takšno preverjanje imela ustrezno vsebinsko podlago, je po oceni tožnice napačno. Že samo dejstvo, da tožnici ni bilo dopuščeno postavljati vprašanj ocenjevalki, ki je bila le prisotna na seji in ocene ni pojasnila, kaže na kršitev postopka. Seja komisije za preizkus tožničine ocene je bila sama sebi namen, ne pa vsebinskemu preizkusu ocene. Napačno je stališče sodišča, da lahko delodajalec oceno delovne uspešnosti dodatno utemeljuje tudi v sodnem postopku. Navajanje dodatnih oziroma novih razlogov za letno oceno bi bilo mogoče le ob pravilni izvedbi predhodnega postopka. Glede na to, da tožnica ni bila seznanjena z obrazložitvijo letne ocene, na seji pa ji ni bila dana možnost, da se z letno oceno seznani, je nesporno ugotoviti, da je tožena stranka kršila postopek ocenjevanja. Ocenjevalka pa ni podala ustrezne razlage letne ocene niti v sodnem postopku in je iz njenega pričevanja sodišče lahko ugotovilo edino, da ima negativen odnos do tožnice. Ob pomanjkanju očitkov je tožena stranka tožnici očitala izdan opomin pred redno odpovedjo delovnega razmerja z dne 5. 2. 2018, ob katerem pa se je tožnici očitala kršitev delovnih obveznosti v letu 2018. Ti očitki niso mogli vplivati na oceno za leto 2017. Na oceno za leto 2017 ni vplivalo dejansko opravljeno delo tožnice, temveč negativni odnos ocenjevalke do tožnice. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Tožnica je izpodbijala oceno delovne uspešnosti za leto 2017, ko je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu "višji svetovalec, v nazivu višji svetovalec III", v službi za finančne zadeve. Tožnica je prejela za leto 2017 skupno oceno dobro. Zoper oceno delovne uspešnosti je tožnica podala zahtevo za preizkus ocene in Komisija za preizkus ocene delovne uspešnosti je s sklepom z dne 12. 4. 2018 oceno dobro za leto 2017 potrdila. V pritožbi tožnica v zvezi s postopkom komisije za preizkus ocene uveljavlja kršitev pravice do izjave (kontradiktornosti), ker predsednik komisije ni dovolil vprašanj pooblaščencu tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) nima posebnih določb o poteku postopka preizkusa ocene. Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom. Po tretjem odstavku 17.a člena ZSPJS imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v postopku preizkusa ocene. O preizkusu ocene se vodi zapisnik. Komisija pa odloči s sklepom (četrti odstavek 17.a člena ZSPJS). ZSPJS ne predpisuje, da se v postopku ocenjevanja javnega uslužbenca smiselno uporabljajo določbe o disciplinskem postopku. Bistvo je, da se javni uslužbenec z oceno seznani in da mu je omogočen njen preizkus.

6. Iz zapisnika komisije je razvidno, da se je komisija seznanila z ocenilnim listom tožnice oziroma ocenami po posameznih kriterijih ter tudi pisnim mnenjem tožnici nadrejenega B.B. z dne 26. 2. 2018, v katerem je ocenil tožnico z oceno dobro. Oceno je obrazložil, in sicer je navedel, da je tožnica naloge izvajala skladno z veljavnimi standardi in pravili stroke, v dogovorjenem obsegu in rokih, samostojno, njena zanesljivost je dobra, tudi kvaliteta sodelovanja in komunikacije s sodelavci je dobra. Na seji komisije pa B.B. ocene tožnice ni v ničemer spremenil, pojasnil je, da je bil nadrejen tožnici do 31. 5. 2017, kar je potrdila tudi tožnica. Od 1. 6. 2017 dalje pa je bila tožnici nadrejena A.A., ki je bila v skladu s šestim odstavkom 4. člena Uredbe pristojna za končno oceno. Iz zapisnika je razvidno, da je na seji povedala, da je tožnico ocenila po kriterijih, tako kot izhaja iz izpolnjenega obrazca, in vztrajala, da je tožnico z oceno tudi seznanila.

7. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, ZSPJS ne določa obveznosti vnaprejšnje predložitve dodatne utemeljitve ocenjevalke oziroma dokumentacije, s katero razpolaga komisija. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje tožnice, da je namen preizkusa letne ocene, da se posamezni kriteriji vsebinsko preverijo na komisiji in da, ker predsednik komisije ni dovolil postavljati vprašanje tožnici in pooblaščencu, tožnici ni bilo omogočeno, da bi dokazala neobjektivnost ocene. Iz 17.a člena ZSPJS takšna obveznost komisije ne izhaja. Neutemeljeno tožnica v pritožbi navaja, da člani komisije na seji niso niti vedeli, o čem odločajo, saj je komisija oceno delovne uspešnosti potrdila po posvetovanju članov in so člani komisije odločitev soglasno sprejeli.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da javni uslužbenec lahko v skladu z določbo 17.a člena ZSPJS zahteva preizkus ocene pred komisijo, nadrejeni delavec, ki je oceno podal, pa ima v tem postopku možnost podano oceno dodatno obrazložiti v skladu s predpisanimi kriteriji. ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnilo v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec pa lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku (primer odločbi VDSS Pdp 219/2019, Pdp 602/2020).

9. Pravilna je presoja sodišče prve stopnje, da je bil postopek ocenjevanja delovne uspešnosti za tožnico izpeljan zakonito. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilna dejstva ter pravilno presodilo, da je ocena delovne uspešnosti dobro utemeljena in ni posledica negativne odnosa ocenjevalke A.A. do tožnice.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta ocenjevalca A.A. in B.B. za čas do 1. 6. 2017 tožnico ocenila z oceno dobro, kar pomeni, da je tožnica dobro opravljala delo, v skladu s pričakovanji. Glede na kriterije ocenjevanja v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju njeno delo ni bilo ocenjeno visoko nad pričakovanji oziroma nad pričakovanji. Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, tj. nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, odlična ocena pa odlično opravljeno delo, tj. visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (četrti do šesti odstavek 2. člena Uredbe). Kot je pojasnila ocenjevalka A.A. se v primeru odlične in zelo dobre ocene pričakuje samoiniciativnost na delovnem mestu, ki pa je s strani tožnice ni bilo. Poudarila je, da je bilo tožničino delo skladno s pričakovanji, razen kar se tiče tožničinega odnosa do sodelavcev, za katerega je želela, da bi se izboljšal. Tudi B.B., ki je bil tožnici nadrejen do 1. 6. 2017, je prav tako tožnico ocenil z oceno dobro, torej enako kot A.A., kar dodatno potrjuje objektivnost končne ocene delovne uspešnosti, ki jo je tožnica prejela za leto 2017. Sodišče prve stopnje je v točkah 20 do 23 in 25 obrazložitve sodbe natančno pojasnilo, zakaj je tožnica za kriterij sodelovanja dobila oceno zadovoljivo in da je ocena objektivna. Glede na vse navedeno pa je prav tako tudi skupna ocena dobro utemeljena in objektivna.

11. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da tožena stranka letne ocene za leto 2017 tožnice ni ustrezno obrazložila in pravilnost ocene ni dokaza v sodnem postopku. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bil postopek ocenjevanja delovne uspešnosti za tožnico izpeljan zakonito. Prav tako je sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva ter pravilno presodilo, da je ocena delovne uspešnosti dobro utemeljena (posledično pa je pravilen tudi sklep komisije o preizkusu ocene) in ni posledica slabega odnosa nadrejene A.A. do tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ocena temelji na razdelanih in preverljivih kriterijih. Posledično je utemeljeno zavrnilo tožničine trditve, da je šlo za subjektivno oceno ocenjevalke, ki je bila posledica slabega odnosa nadrejene A.A. do tožnice. Očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je neutemeljen.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).