Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 1813/2002

ECLI:SI:UPRS:2003:U.1813.2002 Upravni oddelek

tržne telekomunikacijske storitve
Upravno sodišče
6. november 2003
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Interes posameznega operaterja po tem, da so vsi operaterji na trgu telekomunikacij glede na enako tržno moč enako obravnavani, je mogoče šteti kot njegov pravni interes in mu zato ni mogoče zanikati aktivne legitimacije v postopku določitve drugega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Agencije za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto Republike Slovenije z dne 22. 8. 2002 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se zahteva tožeče stranke za določitev družbe AAA, d.d. za operaterja s pomembno tržno močjo za področje mobilnih telekomunikacijskih storitev zavrže. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka na podlagi določb 4. odstavka 67. člena Zakona o telekomunikacijah (Ur. list RS, št. 30/2001, v nadaljevanju: ZTel-1) nima položaja stranke v postopku. Tožena stranka namreč ni mogla upoštevati trditev, da družba AAA, d.d. in tožeča stranka opravljata storitve na istem trgu telekomunikacij in da imata isto ciljno skupino uporabnikov, saj ZTel-1 nedvoumno razlikuje med javnimi fiksnimi telefonskimi storitvami in mobilnimi javnimi radijskimi storitvami, posledično pa tudi med telekomunikacijskimi trgi in operaterji na teh trgih. Glede trditev tožeče stranke, da njena uprava predstavlja skupščino ene od povezanih družb, ki opravlja enako dejavnost kot AAA, d.d., pa tožena stranka ugotavlja, da je bila vloga vložena kot vloga tožeče stranke, kateri pa ni bilo predloženo dokazilo, da lahko zastopa odvisno družbo. Ker tako tožeča stranka ni dokazala, da v vlogi uveljavlja kakšno svojo pravico ali korist oziroma ker ni stranka v postopku po določbah 129. člena ZUP in ne po določbah 67. člena Ztel-1, je tožena stranka njeno vlogo s sklepom zavrgla.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu napačno uporabila določbe 4. odstavka 67. člena ZTel-1. Navaja, da je sama operater fiksnih javnih telefonskih storitev in kot taka aktivno legitimirana toženi stranki predlagati uvedbo postopka določitve operaterja s pomembno tržno močjo. Citirana določba ZTel-1 namreč ne določa, da operater fiksne telefonije ne bi mogel predlagati uvedbe navedenega postopka, prav tako pa zakon ne določa, da bi lahko uvedbo postopka predlagal le tisti operater, ki opravlja iste telekomunikacijske storitve kot operater, zoper katerega se bo postopek vodil. Tožeča stranka nadalje še navaja, da AAA, d.d. cilja na iste naročnike kot tožeča stranka ter na naročnike družbe BBB, d.d., katere edini lastnik je, s čimer je izkazan njen pravni interes za uvedbo postopka v smislu določb ZUP. Pravni interes tožeče stranke je podan v tem, da določitev operaterja kot operaterja s pomembno tržno močjo pomeni naložitev določenih obveznosti, to pa vpliva na njegovo poslovno obnašanje na trgu. Ker tožeča stranka take obveznosti že izpolnjuje, ji je v interesu, da jih izpolnjujejo tudi drugi operaterji glede na svojo tržno moč, saj so le tako podane enake možnosti poslovanja vseh udeležencev na trgu. Pri tem pa ni pomembno razlikovanje med trgom fiksnih javnih telefonskih storitev in trgom mobilnih javnih radijskih storitev (v smislu določb 3. in 13. točke 3. člena ZTel), kot to meni tožena stranka v izpodbijanem sklepu. Zato tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je podlaga za odločitev v konkretni zadevi določba 4. odstavka 67. člena ZTel-1. Navedena določba pa se lahko razlaga samo v povezavi s 1. odstavkom 67. člena, ki določa, da se presoja, kdo je operater s pomembno tržno močjo, samo v okviru istega storitvenega segmenta, ne pa na celotnem trgu telekomunikacijskih storitev. Zato operaterji, ki opravljajo druge telekomunikacijske storitve, nimajo neposredne, na zakon oprte osebne koristi in zato ne morejo od tožene stranke zahtevati, da določi operaterje s pomembno tržno močjo na drugem storitvenem segmentu. Tožeča stranka in AAA, d.d. delujeta na različnem storitvenem segmentu in nista neposredna konkurenta na trgu, zato tožeča stranka v konkretnem upravnem postopku nima položaja stranke, saj ne uveljavlja ali ne varuje kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi, niti se ne more udeleževati postopka kot stranski udeleženec.

Državno pravobranilstvo RS je kot zastopnik javnega interesa z izjavo z dne 17.10.2002 prijavilo udeležbo v postopku.

Tožba je utemeljena.

Med strankama je sporna razlaga in uporaba določil 67. člena ZTel-1. Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka zavrgla zahtevo tožeče stranke, v kateri je le-ta predlagala zoper družbo AAA, d.d uvedbo postopka za določitev operaterja s pomembno tržno močjo (v nadaljevanju: postopek), z obrazložitvijo, da tožeča stranka v konkretnem upravnem postopku ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi. Tožena stranka očitno izhaja s stališča, da je potrebno 4. odstavek 67. člena ZTel-1 tolmačiti v povezavi s 1. odstavkom istega člena, in sicer tako, da se postopek (poleg uvedbe po uradni dolžnosti) lahko uvede le na predlog operaterja, ki opravlja storitve na istem storitvenem segmentu trga telekomunikacij kot tisti operater, zoper katerega se postopek predlaga. Svoje stališče v obrazložitvi izpodbijane odločbe argumentira le z navedbo, da ZTel-1 nedvoumno loči med operaterji in trgom fiksnih javnih telekomunikacijskih storitev in mobilnih javnih radijskih storitev. Interpretacija tožene stranke po presoji sodišča ni pravilna in nima podlage v zakonu. Prvi odstavek 67. člena ZTel-1 je namreč določba materialnopravne narave, ki določa kriterije, ki morajo biti izpolnjeni, da določen operater dobi položaj operaterja s pomembno tržno močjo. Pri tem se sicer kriteriji res nanašajo na določen storitven segment trga in ne na celoten trg telekomunikacij. Četrti odstavek 67. člena ZTel-1 ureja uvedbo postopka in je torej določba procesnopravne narave. Obe normi sta urejeni v istem členu zakona, vendar pa iz zakonskega besedila v ničemer ne izhaja, da sta vsebinsko v kakršnikoli medsebojni povezavi, in gre očitno zgolj za nomotehnično rešitev zakonodajalca, po kateri je določena materialnopravna in procesnopravna vprašanja uredil v istem členu, glede postopka pa določil, da ga je mogoče uvesti po uradni dolžnosti ali pa na zahtevo stranke. Pri tem pa po mnenju sodišča zakon ne določa, katere vrste operaterji so lahko vlagatelji zahteve oziroma možnosti vložitve zahteve ne omejuje le na tistega operaterja, ki deluje na istem segmentu trga, kot operater, katerega poseben položaj na trgu naj bi bil v postopku po zahtevi presojan.

Četrti odstavek 67. člena ZTel-1 določa, da se lahko postopek uvede na predlog "operaterja", pri čemer pa podrobneje ne določa, kateri operater je postopek upravičen predlagati. Nedvomno je citirano določbo moč razumeti tudi tako, da lahko predlaga uvedbo postopka taisti operater zoper katerega bo postopek tekel, je pa taka interpretacija (kot pravilno opozarja tožeča stranka v tožbi) nelogična, saj iz statusa operaterja s pomembno tržno močjo izhajajo predvsem obveznosti, tako da tak operater ni zainteresiran za uvedbo postopka. Jezikovna razlaga 4. odstavka 67. člena ZTel-1 pripelje do zaključka, da za aktivno legitimacijo v konkretnem postopku zadostuje le status operaterja, ki je podrobneje definiran v 17. tč. 3. člena ZTel-1. Tak zaključek potrjujeta tudi teleološka in sistemska razlaga. Glede na to, da je predmetna določba umeščena v VI. poglavje zakona, ki nosi naslov "Zagotavljanje konkurence in odprtosti omrežja," jo je namreč potrebno razlagati predvsem v smislu zagotavljanja večje učinkovitosti in konkurenčnosti operaterjev na trgu. Očitno je bil namen zakonodajalca zagotoviti enake možnosti oziroma enak položaj operaterjev na trgu telekomunikacij ter obenem preprečiti morebitne zlorabe. Ob tej predpostavki pa ni možno zanikati interesa posameznega operaterja po tem, da so vsi operaterji na trgu telekomunikacij glede na enako tržno moč enako obravnavani, kot pravnega interesa. Nobenemu operaterju torej ni mogoče zanikati aktivne legitimacije v postopku določitve drugega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo. Pri tem delitev trga telekomunikacij po posameznih storitvenih segmentih ne more biti odločilna. Splošno znano dejstvo namreč je, da obstaja precejšnja mobilnost naročnikov med operaterji fiksne in mobilne telefonije. Z vidika konkurenčnosti ciljajo torej tako prvi kot drugi na iste naročnike in to na celotnem trgu telekomunikacij, ne pa zgolj na tistem segmentu, ki ga s svojimi storitvami pokrivajo.

Glede na to, da tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe ni pravilno uporabila določb zakona, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano drugostopenjsko odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju: ZUS) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo le-ta morala upoštevati stališče, ki ga je sodišče zavzelo v tej sodbi.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia