Jedro

Z ne izpodbijano, že pravnomočno I. točko izreka sodbe sta odpravljeni nezakoniti zavrnilni upravni odločbi tožene stranke o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri družbi v spornem obdobju. Sodišče je pravilno postopalo po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1 in po odpravi nezakonitih odločb tožene stranke, samo meritorno odločilo o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za celotno, v predsodnem postopku zavrnjeno obdobje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu II. točke izreka (datum 13. 6. 1995) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik trpi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je odpravilo odločbi št.... z dne 10. 3. 2017 in št. ... z dne 7. 7. 2016 (I. tč. izreka), ter ugotovilo, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri A. od 11. 3. 1993 do 30. 9. 1994 ter od 13. 6. 1995 do 11. 3. 1999 (II. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožniku v 15 dneh povrne 641,88 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper II. tč. izreka sodbe se pritožuje tožena stranka. Predlaga nadomestitev 13. 6. 1995 z datumom 30. 9. 1995 in da se pred delodajalca doda beseda „pri“.

Uveljavlja pritožbeni razlog po 1. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), ker je odločeno preko tožbenega zahtevka in kršen 2. člen ZPP. Izpostavlja, da je s tožbo zahtevano priznanje lastnosti zavarovanca od 11. 3. 1993 do 30. 9. 1994 in od 30. 9. 1995 do 11. 3. 1999, sodišče pa jo je priznalo od 11. 3. 1993 do 30. 9. 1994 in od 13. 6. 1995 do 11. 3. 1999. 3. Tožnik predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora. Prišlo je do pisne napake v tožbenem zahtevku. Ker je izpodbijal odločbi o zavrnitvi delovne dobe od 11. 3. 1993 do 30. 9. 1994 ter od 13. 6. 1995 do 11. 3. 1999, ki ju je sodišče odpravilo, mu je lahko dobo pravilno priznalo za navedeno obdobje. V kolikor tega ne bi storilo, bi jo morala priznati tožena stranka. Sprememba sodbe bi povzročila le dodatne administrativne stroške ali novo tožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani II. tč. izreka med drugim namesto vtoževane lastnosti zavarovanca od 30. 9. 1995 do 11. 3. 1999 dejansko dosojeno obdobje od 13. 6. 1995 do 11. 3. 1999. Vendar pa takšna odločitev v okoliščinah konkretnega primera ne predstavlja kršitve v škodo tožene stranke in s tem niti kršitve iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sodbe. Izpodbijani del sodbe je izključna posledica odprave nezakonitih upravnih aktov tožene stranke.

6. Glede na 1. odstavek 2. členu ZPP sodišče v pravdnem postopku sicer res odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Takšna načelna ureditev je logična, saj je stranka v pravdi tista, ki z zahtevkom določi obseg sodne obravnave in tudi sodne odločbe. Sodišče je vezano na dejansko podlago spora ter tožbeni predlog in ne sme prisoditi več ali kaj drugega, kot zahteva stranka. Pri sojenju extra petitum v civilnih sporih gre namreč za kršitev načela dispozitivnosti v škodo tožene stranke. Slednja posledica pa v konkretnem sodno socialnem sporu zagotovo ni podana.

7. Z ne izpodbijano, že pravnomočno I. točko izreka sodbe sta odpravljeni nezakoniti zavrnilni upravni odločbi tožene stranke z dne 10. 3. 2017 in 7. 7. 2016 o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri A. d. d., Grosuplje od 11. 3. 1993 do 30. 9. 1994 ter od 13. 6. 1995 do 11. 3. 1999. Sodišče je pravilno postopalo po 2. odstavku 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) in po odpravi nezakonitih odločb tožene stranke, samo meritorno odločilo o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za celotno, v predsodnem postopku zavrnjeno obdobje. Sporo obdobje lastnosti zavarovanca je bistvu opredeljeno z odpravljenima upravnima aktoma tožene stranke. Že zaradi narave sodno socialnih sporov, ko gre za izpodbojne tožbe zaradi presoje zakonitosti posamičnih upravnih odločb, tožena stranka v predmetni zadevi ne more uspešno uveljaviti procesne kršitve iz 3. odst. 350 člena ZPP.

8. Z izpodbijanim delom sodbe je tožniku priznana lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za obdobje, ki ga je tožena stranka nezakonito zavrnila. Kljub v tožbi sicer očitno napačno zapisanem datumu 30. 9. 1995 namesto pravilno 13. 6. 1995, je sodišče po odpravi nezakonitih odločb, o sporni lastnosti zavarovanca pravilno razsodilo za celotno obdobje, o katerem je odločala tožena stranka v predsodnem postopku. Tožniku je priznana lastnost zavarovanca za obdobje, ki mu gre po zakonu, kar po vsebini niti ne prerekano.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo tožene stranke na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi izpodbijani del II. točke prvostopenjske sodbe. V ta del izreka pritožbeno sodišče ni posegalo niti zaradi izpada besede „pri“ pred besedo “A...“, saj lahko to pisno napako v skladu z 328. členom ZPP kadarkoli popravi predsednik senata sodišča prve stopnje.

10. Pritožbeno sodišče je hkrati odločilo, da trpi tožnik sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve.

1 Ur. l. RS št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004.