Up-109/03 - 13

14. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa mag. B. B. iz Z., na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 746/2000- 6 z dne 4. 12. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1036/99-14 z dne 17. 5. 2000 in odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0301-11/03-XVII-307.000 z dne 14. 5. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z odločbo št. 0301-11/03-XVII-307.000 z dne 14. 5. 1999 (v nadaljevanju odločba99) je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju Ministrstvo) zavrnilo vlogo ustavnega pritožnika za pridobitev državljanstva z naturalizacijo na podlagi drugega odstavka 12. člena v zvezi z 10. členom Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91, 38/92 in 13/94 - v nadaljevanju ZDRS). Svojo odločitev je Ministrstvo oprlo na diskrecijsko pravico, ki mu jo daje določba prvega odstavka 10. člena ZDRS, po kateri lahko vlogo za sprejem v državljanstvo zavrne zaradi razlogov nevarnosti za javni red, varnost in obrambo države. Zoper navedeno odločitev je ustavni pritožnik sprožil upravni spor. Upravno sodišče je s sodbo št. U 1036/99-14 z dne 17. 5. 2000 njegovo tožbo zavrnilo. Ustavni pritožnik je vložil še pritožbo na Vrhovno sodišče, ki je s sodbo št. I Up 746/2000-6 z dne 4. 12. 2002 njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do sodnega varstva (oziroma do nepristranskega sojenja) iz 23. člena Ustave. Poleg utemeljitve zatrjevanih kršitev navaja tudi, da je bil zaradi svoje starosti in eksistenčne stiske prisiljen zaprositi za državljanstvo tudi po 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 96/02 - v nadaljevanju ZDRS-Č). Poudarja, da se s tem ne odpoveduje svoji pravici pridobiti državljanstvo po 40. členu ZDRS, ker pridobitev državljanstva pod olajšanimi pogoji 19. člena ZDRS-Č s seboj ne prinaša istega pravnega statusa kot pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS (izenačenost v pravicah z državljani Republike Slovenije v vsem vmesnem obdobju).

B.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica in temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči.

4.Pritožniku je bila z izpodbijanimi odločbami prošnja za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo (drugi odstavek 12. člena v zvezi z 10. členom ZDRS) zavrnjena zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 8. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil obravnavano ustavno pritožbo. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je Ministrstvo sporočilo, da je bil pritožnik dne 30. 4. 2003 na podlagi 19. člena ZDRS-Č, z odločbo Ministrstva št. 1M1311/21-XVII-307.000/3 z dne 31. 3. 2003, sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da se tudi v primeru, če bi Ustavno sodišče ugodilo v izreku navedeni ustavni pritožbi, odpravilo izpodbijane odločbe in zadevo vrnilo v novo odločanje, pravni položaj pritožnika ne bi spremenil. Po določbi 15. člena ZDRS namreč tisti, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, postane državljan Republike Slovenije z dnem, ko mu je vročena odločba o pridobitvi državljanstva Republike Slovenije. Pritožnik pa z zmotnim zatrjevanjem, da je predmet izpodbijanih odločb zavrnitev državljanstva na podlagi 40. člena ZDRS, ni izkazal, da bi se njegov položaj v primeru ugoditve ustavni pritožbi spremenil.[1]

5.Ker se položaj ustavnega pritožnika, kljub morebitnemu uspehu v postopku z ustavno pritožbo, ne bi izboljšal, pravni interes ustavnega pritožnika ne obstaja več. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Tratniku, ki je bil izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Opomba:

[1]Zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 448/93-6 z dne 12. 10. 1994, s katero je bila potrjena odločitev Ministrstva o zavrnitvi vloge za pridobitev državljanstva na podlagi 40. člena ZDRS, pritožnik ustavne pritožbe sploh ni vložil.