Jedro

Dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, je na toženi stranki.

Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je ugodilo tožbenemu zahtevku na odpoved najemnega razmerja, sklenjenega med tožnico in toženko na podlagi najemne pogodbe št. 692/03 z dne 15. 6. 1994, za stanovanje št. 3 v III. nadstropju, v izmeri 53,05 m2, na naslovu ... Odločilo je, da se mora toženka izseliti iz predmetnega stanovanja in ga izpraznjenega tožnici izročiti v roku 60 dni.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Poudarja, da je v odgovoru na tožbo navedla izjemne okoliščine po 104. členu Stanovanjskega zakona(2), ki bi jih moralo sodišče raziskati oziroma preveriti. Le-to pa je opravilo glavno obravnavo, ne da bi jo o teh izjemnih okoliščinah – izguba zaposlitve, zdravja, začetek postopka osebnega stečaja z odpustom obveznosti – zaslišalo oziroma ji dalo možnost, da svoje trditve potrdi. Izpostavlja, da se je zoper njo začel stečajni postopek in postopek odpusta obveznosti. Teh trditev sodišče ni preverilo z zaslišanjem toženke. Meni, da bi jo moralo sodišče vsaj pozvati, da lahko najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navede vsa dejstva, potrebna za utemeljitev njenih navedb oziroma predlogov, navede dokaze in poda izjavo o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. V tem primeru bi namreč sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ugotovilo bi, da so bile obveznosti iz najemnine delno poravnane, da se je toženka znašla v zdravstvenih težavah in da se je nad njo začel postopek osebnega stečaja. Prvo sodišče ni pravilno uporabilo določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju(3) v zvezi s postopkom osebnega stečaja. Pričakovati je, da bodo obveznosti pritožnici odpuščene. Tako bo temelj tožbenega zahtevka odpadel, s tem pa tudi razlog za vložitev tožbe. Poudarja, da enak cilj kot določba 104. člena SZ-1 zasleduje tudi ZFPPIPP z ureditvijo osebnega stečaja. Na podlagi zgodovinske razlage je treba šteti, da so pravila osebnega stečaja tista, ki prevladajo oziroma so močnejša kot pravila SZ-1. Gre za specialno ureditev. Sodišče je kršilo 6. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je odločitev oprlo na nedovoljeno razpolaganje tožnice, saj zahtevek nasprotuje tako prisilnim predpisom kot moralnim pravilom. Moralno zavržno je na cesto metati brezposelno osebo.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. SZ-1 v 103. členu določa krivdne razloge, iz katerih je mogoče odpovedati najemno pogodbo, pa tudi postopek, po katerem je to možno storiti. Zakonodajalec je v duhu 2. člena Ustave RS uzakonil možnost, da najemne pogodbe ni mogoče odpovedati iz posebej utemeljenih okoliščin (104. člen SZ-1). Najemniku neprofitnega stanovanja tako ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, in ki jih ni mogel predvideti (nanje ni mogel in ne more vplivati – smrt v družini, izguba zaposlitve, težja bolezen, elementarne nesreče in podobno), ni zmogel poravnati najemnine, ter je najkasneje v 30-ih dneh po nastanku okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestil lastnika stanovanja (prvi odstavek 104. člena SZ-1)(4).

6. Prvo sodišče je pravilno opozorilo, da bi morala toženka za uporabo izjeme po prvem odstavku 104. člena SZ-1 kumulativno izpolnjevati tri pogoje: 1) posebej utemeljene okoliščine, 2) sprožen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči ter 3) obvestilo najemodajalca o vsem tem. Na toženki je torej dokazno breme za obstoj okoliščin, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine(5).

7. Toženka je v odgovoru na tožbo zgolj pavšalno opozorila na težko premoženjsko stanje in tako navedla zgolj enega izmed pogojev iz prvega odstavka 104. člena SZ-1. To pa še ne zadosti kriterijem iz prej citiranega člena, ki zahteva kumulativen obstoj vseh treh, zgoraj navedenih pogojev.

8. Pritožba zmotno izpostavlja odsotnost poziva toženki glede navajanja dejstev in dokazov ter izjavitve o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Prvo sodišče ji je takšen poziv poslalo hkrati z vabilom na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo. Prvemu sodišču tudi ni moč očitati, da ni opravilo svoje vloge, ki mu jo daje ZPP v okviru materialnoprocesnega vodstva (285. člen ZPP). Toženka tekom postopka ni zatrjevala obstoja pogojev iz 104. člena SZ-1, pa tudi v pritožbi ni zatrdila, da je bil izpolnjen abstraktni dejanski stan iz prej citirane določbe. Pritožbo gradi predvsem v smeri, da pravila osebnega stečaja prevladajo nad pravili SZ-1, ki urejajo odpoved najemne pogodbe. Takšno razlogovanje, kot ga podaja pritožba, pa je zmotno. Prvo sodišče je upoštevalo dejstvo, da se je nad toženko 17. 4. 2015 začel postopek osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. St 1286/2015. Ker pa gre v obravnavani zadevi za zahtevek v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe in izpraznitvijo stanovanja, ki ni v zvezi s stečajno maso, je prvo sodišče pravilno sklepalo, da navedeno dejstvo ne vpliva na predmetni postopek in da zato tudi ne pride do prekinitve postopka. Le terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve (prvi odstavek 253. člena ZFPPIPP). Za takšno terjatev pa ne gre pri zahtevku za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Takšni postopki lahko tečejo naprej nemoteno, saj sklep o začetku postopka osebnega stečaja, pa tudi sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, nanj nimata vpliva.

9. V sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti St 1286/2015 z dne 17. 4. 2015 je določeno preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti, zadnji dan preizkusnega obdobja pa poteče 17. 4. 2017. Tako drži ugotovitev, izpostavljena v odgovoru na pritožbo, da ni nujno, da bo do odpusta tudi res prišlo, saj je preizkusno obdobje dolgo. Šele z izdajo sklepa o odpustu obveznosti (407. člen ZFPPIPP), ki se izda po poteku preizkusnega obdobja, nastopijo pravni učinki odpusta obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP – vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja – učinkuje odpust obveznosti v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana. To pomeni, da ima upnik do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti pravico sodno uveljavljati plačilo terjatev, zato ni nikakršnih ovir, da tudi tožnica ne bi mogla uveljavljati zahtevka iz naslova odpovedi najemne pogodbe in izročitve najemnega stanovanja.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni razlogi v zvezi z delnim plačilom najemnine ter kršitvijo določb pravdnega postopka zaradi odsotnosti izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke. Za predmetni postopek je povsem irelevantno vprašanje, kakšen delež najemnine je ostal neplačan. Bistveno je, da toženka najemnine v obdobju od novembra 2012 do septembra 2013 ni redno poravnavala in da je bila s strani najemodajalca predhodno pisno opozorjena na kršitev najemne pogodbe, z načinom odprave odpovednega razloga, vključno z rokom za odpravo, ki ni bil krajši od 15 dni. Očitkov v zvezi s tem pa pritožba ne izpostavlja.

11. Nikakršnega razloga tudi ni bilo za zaslišanje toženke, saj lastnega zaslišanja glede obstoja izjemnih okoliščin po 104. členu SZ-1 ni predlagala, niti ni v trditveni podlagi podala navedb glede izpolnjenosti abstraktnega dejanskega stanu iz prej citirane določbe.

12. Pritožbeni očitek v zvezi z moralno zavrženostjo postavljenega zahtevka, ki po oceni pritožnice predstavlja nedovoljeno razpolaganje tožnice, saj nasprotuje tako prisilnim kot moralnim pravilom, ne more imeti želene teže. Podlago za takšen zahtevek predstavlja že določba 18. člena najemne pogodbe št. 692/03 z dne 15. 6. 1994, ki ureja odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov. Podlago pa dajejo tudi določbe SZ-1, zato se toženka ne more sklicevati na nemoralnost ravnanja.

13. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožnica stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, odločitev o pritožbenih stroških toženke pa je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 69/2003 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: SZ-1. Op. št. (3): Uradni list RS, št. 126/2007 – v nadaljevanju: ZFPPIPP.

Op. št. (4): Primerjaj I Cp 227/2015. Op. št. (5): Primerjaj II Ips 504/2008, Cp 317/2011, II Cp 765/2011, I Cp 123/2006.