Izbris zdravstvenih podatkov in prepoved uporabe zdravstvenih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen

Datum

23.02.2024

Številka

07121-1/2024/200

Kategorije

Statistika in raziskovanje, Zdravstveni osebni podatki, Pravica do izbrisa - pozabe

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 20. 2. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali ima posameznik pravico do izbrisa osebnih zdravstvenih podatkov, ki jih zbira in obdeluje zdravstveni zavod na terciarni ravni za potrebe zdravljenja posameznika. Relevantni zdravstveni podatki so razvidni že iz zdravstvenega kartona posameznika in zdi se nerazumno, da bi se hranili in obdelovali še na terciarni ravni v njihovih bazah podatkov (vsi izvidi in odvzeti vzorci tkiv). Zanima vas tudi, ali je to mogoče zahtevati od zdravstvenega zavoda šele po zaključku zdravljenja. Če izbrisa ni mogoče uveljaviti, ker zdravljenje še poteka, vas zanima tudi, ali sme pacient prepovedati uporabo svojih podatkov v raziskovalne namene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

1.1. Pacient bi lahko zahteval izbris zdravstvenih podatkov le v primeru, če bi šo za nezakonite zapise, očitne pomotne zapise ali zapise, za katere so potekli predpisani roki hrambe, pod pogojem, da ni kakšne druge podlage za nadaljnjo hrambo.

2.2. Dejstvo, da je bilo zdravljenje zaključeno ne vpliva na pravilo iz 1. točke.

3.3. Pacient lahko poda pisno prepoved uporabe njegovih zdravstvenih podatkov za znanstvenoraziskovalni namen zlasti pri notranjih raziskavah. Vendar ima tudi pri zunanjih raziskavah (to so tiste, ki jih v lastnem imenu izvaja nosilec raziskave, ki ni hkrati upravljavec zdravstvenih podatkov) upravljavec v skladu z 69. členom ZVOP-2 in 21. členom Splošne uredbe pravico, da presodi, ali bo pacientovo prepoved upošteval in posledično nosilcu raziskave ne bo posredoval zdravstvenih podatkov.

Obrazložitev

1.1. Glede pravice do izbrisa se sklicujemo na že izdano mnenje IP, ki je dostopno na tej povezavi:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/pravica-do-izbrisa-občutljivih-psihiatričnih-zapisov-1684996909. Pojasnila iz tega mnenja pridejo v poštev tudi za druge zdravstvene podatke ali zdravstveno dokumentacijo in ne le za tisto s področja psihiatrije. Prav tako pridejo v poštev za vse ravni zdravstvenega varstva.

Treba je še upoštevati, da za nekatero manj pomembno zdravstveno dokumentacijo veljajo krajši roki hrambe. To teoretično pomeni, da se za to dokumentacijo teoretično lahko doseže izbris ali uničenje tudi pred potekom splošnega roka 10 let po smrti pacienta. Predpisane roke hrambe si lahko ogledate v Enotnem klasifikacijskem načrtu za zdravstvene zavode:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/JZZ/Poslovanje-JZZ/a4d1a9272c/Enotni-klasifikacijski-nacrt-za-zavode-s-podrocja-zdravstva.pdf.

2.2. Ker je zakoniti razlog za izbris lahko le neobstoj oziroma prenehanje pravne podlage ali zakonitega namena (zlasti zaradi poteka roka hrambe, ki je praviloma 10 let po smrti pacienta), zaključek zdravljenja ni relevanten za dosego izbrisa.

3.3. Glede učinkovanja prepovedi za notranje raziskave si lahko ogledate to mnenje IP:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/nekatera-vpra%C5%A1anja-glede-uporabe-osebnih-podatkov-za-znanstveno-raziskovalni-namen-po-zvop-2-1678263550

Glede učinkovanja prepovedi za zunanje raziskave si lahko ogledate ti dve mnenji IP:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/dostop-do-zvo%C4%8Dnih-posnetkov-sej-ob%C4%8Dinskega-sveta-za-znanstveno-raziskovalne-namene-1695120864

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/obdelava-osebnih-podatkov-v-raziskovalne-namene-v-zdravstvu-1679899435.

ZVOP-2 za zunanje raziskave izrecno ne določa možnosti prepovedi. Zunanje raziskave so tiste, pri katerih upravljavec (izvajalec zdravstvene dejavnosti) zdravstvene podatke posreduje zunanjemu nosilcu raziskave, ki to raziskavo izvaja v lastnem imenu oziroma v lastnem interesu in ne za upravljavca. Kljub temu je po mnenju IP prepoved možna na podlagi 3. točke četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2. Ta prepoved ima relativne učinke, ker upravljavec, ki odloča o posredovanju zdravstvenih podatkov po drugem, tretjem in četrtem odstavku 69. člena ZVOP-2, lahko in mora presoditi, ali »nameni oziroma cilji raziskave morda ne upravičujejo posega v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki« (3. točka četrtega odstavka 69. člena ZVOP-2). Če je pacient podal prepoved, gre namreč za bistveno večji poseg v njegove pravice v primeru posredovanja podatkov nosilcu raziskave kot če prepovedi ne bi bilo. Zato je možno, da bi upravljavec, ki odloča o posredovanju podatkov, lahko tako prepoved upošteval, če bi ocenil, da volja pacienta, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (!), pretehta nad interesi raziskave. Zgolj primeri relevantnih okoliščin za presojo so lahko: raven občutljivosti zdravstvenih podatkov, obseg želenih podatkov, število udeleženih pacientov v raziskavi, pomen raziskave z vidika prispevka k znanosti, možna visoka varnostna tveganja pri izvajanju raziskave, morebitna prizadetost drugih pravic posameznika, ne le pravice do informacijske zasebnosti in možnost uporabe zgolj psevdonimiziranih podatkov.

Tudi Splošna uredba ne govori izrecno o vnaprejšnji prepovedi, temveč ureja pravico do ugovora v 6. točki 21. člena. Ta določa, da kadar se osebni podatki obdelujejo v znanstvenoraziskovalne namene, ima posameznik pravico, da iz razlogov, povezanih z njegovim posebnim položajem, ugovarja obdelavi osebnih podatkov v zvezi z njim, razen če je obdelava potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja zaradi razlogov javnega interesa. Po mnenju IP se ugovor lahko uveljavlja tudi pred izvedbo raziskave pri upravljavcu (gl. osmi odstavek 69. člena ZVOP-2), zaradi česar lahko govorimo o vnaprejšnji prepovedi. Tudi ta prepoved je relativna, ker ne pride v poštev, če je obdelava potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja zaradi razlogov javnega interesa (na primer za zelo pomembne raziskave s pomembnimi učinki za javno zdravje). Tudi v tem primeru je dokončni odgovor odvisen od okoliščin konkretnega primera.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka