Jedro

Ker je med udeležencema očitno spor o delitvi nepremičnine v solastnini, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi solastno premoženje že sporazumno razdelila, je potrebno opraviti delitev solastne stvari skladno z določbami čl. 118 do 127 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlagateljev predlog, da se razdeli nepremičnino vl. št. 2369 k.o. D... tako, da sam postane izključni lastnik parc. št. 2278/2 k.o. D..., nasprotna udeleženka pa naj bi po njegovem predlogu postala izključna lastnica preostalega dela parc. št. 2278, ki je po odmeri po geometru dobila parc. št. 2278/1 k.o. D.... Proti sklepu se pritožuje predlagatelj zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določb ZNP. Navaja, da je predlog na razdelitev solastne nepremičnine vložil zaradi tega, ker se je nasprotna udeleženka protivila razdelitvi in je svoje ugovore zoper razdelitev solastne nepremičnine tudi pisno navedla v odgovoru na predlog. Kakor hitro pa je sodišče ugotovilo, da je solastna nepremičnina v delu sporna, bi moralo nepravdni postopek prekiniti in napotiti nasprotno stranko na pravdo. Pritožba je utemeljena. Odločitev prvostopnega sodišča temelji na ugotovitvi, da je solastno premoženje udeležencev že razdeljeno in zato ne pride v poštev razdružitev, ker naj bi udeleženca že imela v lasti vsak svojo parcelo: predlagatelj parc. št. 2278/2 in nasprotna udeleženka parc. št. 2278/1, vse k.o. D.... Slednje naj bi izhajalo iz zemljiškoknjižnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Dn. št. 5875/95 z dne 8.8.1996. Citirani sklep pa ne vsebuje teh ugotovitev, saj le odreja pri vl. št. 2369 k.o. D..., ki je v lasti predlagatelja in nasprotne udeleženke, vpis sprememb parcele in delitev parcele 2278 gozd, 13980 m2, v dve parceli in sicer 2278/1, gozd 9484 m2 in 2278/2 gozd v izmeri 4742 m2. Očitno je torej, da se je na podlagi citiranega sklepa le opravil v zemljiški knjigi vpis sprememb po delitvi parcele, medtem ko delitev solastnine med predlagateljem in nasprotno udeleženko ni bila izvedena, niti ni mogla biti opravljena na tej podlagi. Ker je med udeležencema očitno spor o delitvi nepremičnine v solastnini, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi solastno premoženje že sporazumno razdelila, je potrebno opraviti delitev solastne stvari skladno z določbami čl. 118 do 127 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb ZNP, ki bi jih moralo uporabiti, na kar smiselno opozarja pritožba in je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati zemljiškoknjižno stanje za nepremičnino, ki je predmet delitve ter v zvezi s tem ugotoviti vsa odločilna dejstva, nato pa o predlogu meritorno odločiti.