Jedro

Toženka ob obravnavanju pisne izjave navedene priče ni zahtevala njenega neposrednega zaslišanja, zato je njena pritožbena graja neverodostojnosti pričine pisne izjave zgolj zaradi okoliščin nastanka njenega zapisa po presoji sodišča druge stopnje tudi prepozna (smiselna uporaba prvega odstavka 286.b člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naložilo, da je dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) na TRR njenega pooblaščenca plačati odškodnino v višini 2.655,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je nadalje naložilo, da je dolžna tožniku v 15 dneh na TRR njegovega pooblaščenca povrniti pravdne stroške v znesku 271,86 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (III. točka izreka).

2. Zoper obsodilni del take prvostopne odločitve (sporna vrednost 2.655,00 EUR) se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženka. Navaja, da je že v odgovoru na tožbo podala ugovor zavarovalnega kritja, saj gre v obravnavani zadevi za pogodbeno zavarovanje, kjer sta predmet zavarovalnega kritja in zavarovalna vsota točno določena. Prvostopno sodišče naj bi tako spregledalo, da sklenjeno zavarovanje po zavarovalni pogodbi v skladu s splošnimi pogoji ne krije škode, ki si jo povzročijo tekmovalci in nastopajoči med seboj. Tipično tveganje pri posameznem športu prevzame udeleženec sam in tako nogometaš na turnirju nosi tveganje padca. Iz odškodninskega zahtevka z dne 15. 12. 2011 po mnenju pritožnice jasno izhaja, da se je tožnik poškodoval pri igranju nogometa, ko je branil gol, pri čemer je skočil za žogo ter pri tem padel in se poškodoval. Po prepričanju toženke zato v obravnavani zadevi ni podano zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni pogodbi, o takem ugovoru toženke pa se prvostopno sodišče v obravnavani zadevi ni izjasnilo. Pritožnica nadalje graja nepravilnost prvostopne odločitve glede temelja zahtevka. Navaja, da mora biti dokazna ocena vestna in skrbna ter zajemati vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, temeljiti mora na preverljivih argumentih, ki naj bi v obravnavani zadevi izostali. Napačna naj bi bila ocena prvostopnega sodišča, da je tožnik upravičen do povrnitve škode, saj je enostransko oprta na izpovedbo tožnika, podprto s pisno izjavo trenerja V., v katero prvostopno sodišče ni podvomilo, čeprav jo je pretipkal tožnikov pooblaščenec. S tem, ko je prvostopno sodišče ugotovilo utemeljenost tožbenega zahtevka, naj bi po mnenju pritožnice zmotno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Po mnenju pritožnice poskuša tožnik odgovornost za škodni dogodek zvaliti na zavarovanca toženke, čeprav je glede na način, kako je v konkretnem primeru prišlo do poškodbe, razlog zanjo pripisati ravnanju tožnika oz. mu pripisati vsaj soodgovornost k nastanku škodnega dogodka. Pritožnica primarno predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka ter priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik se v odgovoru na pritožbo, vloženem po zakoniti zastopnici, zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela prvostopne sodbe. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi le pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno in dovolj popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je tožnik od toženke terjal plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v posledici padca na spolzkih tleh. Za čiščenje le-teh je bil po zatrjevanjih tožnika tekom turnirja nogometa dolžan skrbeti organizator le-tega, zavarovanec toženke po polici za zavarovanje splošne odgovornosti št. 10011981140 (v nadaljevanju zavarovalna polica), katere sestavni del so splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 (v nadaljevanju splošni pogoji). Pritožnica sicer pravilno izpostavlja, da je med postopkom na prvi stopnji podala ugovor neobstoja zavarovalnega kritja, v okviru katerega je navajala, da v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 13. člena splošnih pogojev zavarovanje ne krije škode, ki si jo povzročijo tekmovalci in nastopajoči (med seboj). Pri tem pa toženka za svoje trditve, da naj bi se tožnik poškodoval, ko je branil gol in pri tem skočil za žogo, pri čemer je padel, ni predložila nobenih dokazov, razen po tožnikovi zakoniti zastopnici laično izpolnjenega prvega obrazca „odškodninski zahtevek za telesne poškodbe“ (B3), iz katerega bi bilo razbrati približno tak potek škodnega dogodka. Ob tem je pripomniti, da je v skladu z izpostavljenim določilom splošnih pogojev zavarovalno kritje izključeno za škodo, ki si jo povzročijo tekmovalci in nastopajoči med seboj, vendar je toženka ob citiranju navedene določbe splošnih pogojev zadnji dve besedici praviloma izpustila, sicer pa tudi iz njenih skopih trditev v tej smeri ne izhaja, da bi do tožnikove poškodbe prišlo v interakciji z drugimi tekmovalci.

7. Ker je po drugi strani tožnik predložil dovolj dokazov za svoje tožbene trditve, da je do poškodbe tožnika prišlo ob njegovem padcu oz. zdrsu na spolzkem parketu, za brisanje katerega zavarovanec toženke kot organizator turnirja ni poskrbel (izpovedba tožnika, njegove matere, pisna izjava neposredno navzočega trenerja), je ob odsotnosti nasprotnih dokazov sodišče prve stopnje povsem utemeljeno zaključilo, da je do škodnega dogodka prišlo na tako zatrjevani način (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 9). S takim zaključkom, ko je ugotovilo drugačen potek škodnega dogodka od po toženki pavšalno zatrjevanega in tako ni ugotovilo obstoja okoliščin, v katerih bi bilo v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 13. člena splošnih pogojev izključeno zavarovalno kritje, je prvostopno sodišče posredno, vendar po presoji sodišča druge stopnje še dovolj jasno, odgovorilo tudi na toženkin ugovor neobstoja zavarovalnega kritja.

8. Neutemeljena je smiselna pritožbena graja zmotne ugotovitve dejanskega stanja in procesnih kršitev, v okviru česar toženka v pritožbi napada nepravilnost prvostopne dokazne ocene - konkretno oceno verodostojnosti pisne izjave priče V. zgolj iz razloga, ker naj bi jo natipkal pooblaščenec tožnika, priča pa jo je podpisala. Tudi po presoji sodišča druge stopnje zgolj navedene v pritožbi izpostavljene okoliščine še ne utemeljujejo dvoma v verodostojnost pričine pisne izjave. V skladu s šestim odstavkom 236.a člena ZPP lahko sodišče odloči, da se namesto zaslišanja priče le prebere njena pisna izjava, pridobljena v skladu z navedeno zakonsko določbo, vendar pa sodišče zaslišanje priče mora izvesti, če tako zahteva katera od strank. Glede na podatke v spisu toženka ob obravnavanju pisne izjave navedene priče ni zahtevala njenega neposrednega zaslišanja, zato je njena pritožbena graja neverodostojnosti pričine pisne izjave zgolj zaradi okoliščin nastanka njenega zapisa po presoji sodišča druge stopnje tudi prepozna (smiselna uporaba prvega odstavka 286.b člena ZPP).

9. Po vsem obrazloženem je sodišče prve stopnje na podlagi zgoraj povzetega pravilno ugotovljenega dejanskega stanja po presoji sodišča druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v skladu s prvim odstavkom 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaključilo, da je toženka krivdno odgovorna za škodo, ki jo je v posledici padca na spolzkem parketu na nogometnem turnirju utrpel tožnik. Toženkin zavarovanec kot organizator športne prireditve namreč ni organiziral čiščenja tal med tekmo, s čimer je opustil ustrezne varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti turnirja, ki jih je bil dolžan zagotoviti v skladu z merili profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ), kot je vse izčrpno obrazložilo že sodišče prve stopnje (obrazložitev prvostopne sodbe v točkah 11 in 12). Toženka krivde svojega zavarovanca ni uspela izpodbiti, sicer pa niti ni podala nobenih trditev o tem, da naj bi bilo za čiščenje tal med turnirjem vendarle poskrbljeno. V zvezi z odločitvijo o temelju tožbenega zahtevka toženka v svoji pritožbi prvostopni odločitvi očita tudi zagrešitev bistvene kršitve procesnih določb, vendar je ne konkretizira, po že zgoraj obrazloženem pa je ni ugotovilo niti sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve.

10. Glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje po presoji sodišča druge stopnje povsem pravilno zaključilo, da v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti nobenega prispevka tožnika k nastanku škodnega dogodka (171. člen OZ), sicer pa ga toženka med postopkom na prvi stopnji niti ni konkretizirala.

11. Ob odsotnosti izrecne pritožbene graje je v zvezi z višino prisojene odškodnine zadoščal uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje tožniku z izpodbijanim zneskom (2.600,00 EUR) prisodilo pravično denarno odškodnino za pretrpljeno nepremoženjsko škodo (obrazložitev prvostopne sodbe v točkah 16 do 18), ki ustreza zakonskim kriterijem za njeno odmero (179. člen OZ) ter ne odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah (načelo objektivne pogojenosti odškodnine). Glede na tožnikove stroške v zvezi z zdravljenjem, ki v obravnavani zadevi niso bili sporni (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 22), mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo tudi povrnitev premoženjske škode v neprerekani višini 55,00 EUR (174. člen OZ). Tudi pravdni stroški so bili upoštevaje načelo uspeha pravilno odmerjeni.

12. Vse navedeno je v skladu s 353. členom ZPP narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela prvostopne sodbe (njene I. in III. točke izreka).

13. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona sama svoje stroške pritožbenega postopka.