Jedro

Po petem odstavku 28. člena ZJSRS je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov.

Stroški, ki nastajajo v zvezi s sodnim izvršiteljem so po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka. Sodni stroški so tisti del stroškov postopka, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Ker izvršbo po sedanji ureditvi vodi sodišče, so tudi stroški izvršitelja sodni stroški.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklepa sodišča prve in druge stopnje v izpodbijanem delu (2. in 3. točka prvostopenjskega sklepa in ustrezni del prvega odstavka drugostopenjskega sklepa) razveljavita.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad) je na podlagi odločbe z dne 17.1.2000, opr. št..., ml. J. O. priznal pravico do nadomestila preživnine, to pa sedaj kot upnik v izvršilnem postopku zahteva od otrokovega očeta (dolžnika). Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora sklad kot upnik plačati predujem za stroške izvršitelja ter da bo v primeru, če predujma ne bo plačal, izvršbo ustavilo. Sodišče druge stopnje je pritožbo sklada zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) v nobenem členu ne predvideva, da bi bil lahko upnik iz kateregakoli razloga oproščen plačila predujma za delo izvršitelja.

Zoper sklep sodišča druge stopnje v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti Državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju vrhovna državna tožilka). Vrhovna državna tožilka izpodbija sklepa sodišča druge in prve stopnje v delu, v katerem je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo upnika zoper 2. in 3. točko izreka sklepa o postavitvi izvršitelja in v tem delu potrdilo sklep prve stopnje. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišči nista uporabili drugega odstavka 168. člena ZPP in 173. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 25/97-22/2000, v nadaljevanju ZJSRS), kar je po mnenju vrhovne državne tožilke vplivalo na odločitev v izpodbijanih sklepih.

Poudarja, da zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) vlaga zaradi oblikovanja sodne prakse o vprašanju, ali je sklad kot upnik oproščen predujma za stroške sodnega izvršitelja.

Vrhovna državna tožilka v zahtevi trdi, da so stroški izvršitelja po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka ali postopka zavarovanja. Po prvem odstavku 38. člena ZIZ plača sicer te stroške praviloma najprej upnik, dolžnik pa mu mora stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, po petem odstavku 38. člena ZIZ povrniti. Določba 38. člena ZIZ je po mnenju vrhovne državne tožilke po vsebini podobna določbam 152. - 156. člena ZPP. Da je tako, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 231/2001. Vendar navedene določbe ne veljajo, kadar je upnik oproščen plačila sodnih stroškov. Sodni stroški so tisti del pravdnih stroškov, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Sklad je po specialnem materialnem pravu (peti odstavek 28. člena ZJSRS) oproščen plačila sodnih stroškov. Zato bi morali sodišči po mnenju vrhovne državne tožilke s smiselno uporabo drugega odstavka 168. člena ZPP upnika oprostiti predujma za stroške izvršitelja in po 173. členu ZPP predujem za sodnega izvršitelja šteti kot sodni strošek. Sodišče bi ga moralo plačati iz sredstev sodišča in te stroške po uradni dolžnosti izterjati od dolžnika. Zato vrhovna državna tožilka predlaga, da vrhovno sodišče sklepa druge in prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da bo upnik oproščen plačila predujma za stroške izvršitelja in da bodo ti sodni stroški izplačani iz sredstev sodišča ter po uradni dolžnosti izterjani od dolžnika.

Stranki izvršilnega postopka na zahtevo nista odgovorili.

Vrhovna državna tožilka je bila v skladu s 390. členom ZPP obveščena o seji, na kateri je vrhovno sodišče odločalo o zahtevi, vendar je svoj izostanek opravičila (vloga z dne 11.12.2001).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po petem odstavku 28. člena ZJSRS je sklad v postopkih za poplačilo terjatev, ki preidejo nanj, oproščen plačila sodnih stroškov. Gre za specialni predpis, ki skladu zaradi njegove posebne vloge v postopku izterjave preživnin daje privilegij, ki ga lahko uveljavi pred sodiščem. Da so v tej določbi zajeti vsi sodni stroški, pri sedanji zakonodajni ureditvi ne more biti nobenega dvoma. ZJSRS pozna tudi le oprostitev od plačila taks (primerjaj 27. člen tega zakona). Sporno v tem postopku je zato lahko le, ali je predujem za stroške izvršitelja sodni strošek ali ne.

Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da ZIZ res v nobenem členu ne predvideva, da bi bil upnik iz kateregakoli razloga lahko oproščen plačila predujma za delo izvršitelja. Vendar pa to dejstvo ne zadošča za odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči druge in prve stopnje. ZIZ ima posebne določbe samo glede tistih specialnih vprašanj, ki veljajo za izvršilni kot posebni nepravdni postopek. Sicer se po 15. členu ZIZ v izvršilnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. To pomeni, da je treba v primeru, ko upnik v izvršilnem postopku zahteva oprostitev od plačila sodnih stroškov, uporabiti ZPP ali kakšen drug specialni predpis. Uporabiti zato, ker ZIZ teh določb nima, istočasno pa tudi ne pove, da v izvršilnem postopku ni mogoče doseči oprostitve plačila stroškov tega postopka.

Res je nadalje tudi, da je pravni pojem izvršitelja posebnost izvršilnega postopka. Vendar pa so stroški, ki nastajajo v zvezi z njim, po 292. členu ZIZ stroški izvršilnega postopka. Sodni stroški so, kot pravilno ugotavlja vrhovna državna tožilka, tisti del stroškov postopka, ki neposredno bremenijo sodišče, jih pa sodišče po 173. členu ZPP s posebno odločbo prevali na stranko, ki da povod za določeno dejanje. To so pričnine, izvedenine in podobni stroški. Ker izvršbo po sedanji ureditvi vodi sodišče, so tudi stroški izvršitelja sodni stroški.

Po drugem odstavku 168. člena ZPP obsega oprostitev plačila stroškov postopka oprostitev taks, oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov. Predujem za izvršitelja torej prav tako sodi mednje. Če pa je predujem sodni strošek, in če je sklad po specialnem predpisu oproščen plačila sodnih stroškov, ima upnik v tem postopku prav, ko zahteva, da ga sodišče oprosti plačila predujma za stroške izvršitelja.

Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da je zahteva utemeljena. K razlogom iz zahteve le še dodaja, da bi zakonodajalec lahko sklad oprostil plačila samo sodnih taks (kar bi bilo glede na njegova prizadevanja, da razbremeni sodišča sedanjih pristojnosti pri vodenju izvršilnega postopka tudi smotrno). Zakon o sodnih taksah (Ur. l. SRS, št. 30/78 do Ur. l. RS, št. 93/2001) v tretjem odstavku 11. člena posebej določa, da se taksa ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon. Ker je zakonodajalec določil drugače (sklad je oprostil plačila vseh sodnih stroškov), sta sklepa sodišča druge in prve stopnje v izpodbijanem delu napačna.

Vrhovna državna tožilka v zahtevi sicer predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijana sklepa ustrezno spremeni, vendar tega vrhovno sodišče ni smelo storiti. Po prvem odstavku 391. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se to sodišče pri odločanju o zahtevi omeji samo na preizkus kršitev, ki so v zahtevi uveljavljene. Vrhovna državna tožilka v zahtevi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka pa, ne glede na materialnopravno naravo petega odstavka 28. člena ZJSRS, zahteva razveljavitev izpodbijanih sklepov. Zato je vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 391. člena v zvezi s 383. členom ZPP in 15. členom ZIZ izpodbijana sklepa razveljavilo.

Pritožbeni stroški upnika so nadaljnji pravdni stroški (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).