Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnik v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo ni navedel novih dejstev niti ni predložil novih dokazov v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog z dopolnitvijo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka z dne 2. 10. 2020 z dopolnitvijo z dne 5. 11. 2020. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške v zvezi s predlogom za obnovo postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel nova dejstva in predlagal nove dokaze, in sicer navedbe nasprotne stranke in izpovedi prič o načinu ravnanja toženke ter pogodbi o trženju prenosnih kapacitet. Na podlagi teh dejstev in dokazov bi bila izdana za tožnika ugodnejša odločba. Dejstva in dokazi so obstajali že v času prejšnjega postopka, pa tožnik zanje ni vedel, saj navedbe toženke niso bile konkretizirane. V drugem postopku se je izkazalo, da je pogodba o trženju prenosnih kapacitet edini očitek, ki ga toženka naslavlja na tožnika. Za izvajanje te pogodbe se je sklepal tripartitni aneks, ki se nanaša na finančno administrativno dejavnost. Ni dokazano izvajanje dejavnosti telekomunikacij. Če bi sodišče prve stopnje to dejstvo upoštevalo v prejšnjem postopku, bi izdalo ugodilno sodbo. Pri odločanju o dopustnosti predloga za obnovo postopka sodišče ne oblikuje dokazne ocene, ampak le oceni, ali bi bila izdana za predlagatelja ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Ne more se sklicevati na dejstvo, da je odločitev o prejšnjem postopku pravnomočna, kot je to storilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Bistveno je kršilo določbe pravdnega postopka, ker je nova dejstva in nove dokaze štelo za neutemeljene oziroma nebistvene, pri čemer jih ni skrbno ocenilo. Predlog za obnovo postopka bi moralo dopustiti, saj zanj zadošča že možnost, da bi bila izdana za predlagatelja ugodnejša odločba. S predlogom za obnovo postopka predložene listine (novi dokazi) dokazujejo, da se je tripartitni aneks sklepal le za izvajanje pogodbe o trženju prenosnih kapacitet, kar pomeni, da tožnik ni opravljal dejavnosti telekomunikacij, kar bi bila toženki konkurenčna dejavnost. Sodišče prve stopnje je le pavšalno navedlo, da nova dejstva in novi dokazi ne bi privedli do za tožnika ugodnejše odločbe, pri čemer razlogov za zavrženje predloga za obnovo postopka sploh ni obrazložilo. Ugotovitve sodišča prve stopnje so protispisne. Ugotovitev, da toženka tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni očitala, da bi tržil prenosne kapacitete, je v nasprotju z vsebino pripravljalnih vlog toženke z dne 17. 1. 2019 in 18. 3. 2019. Toženka spreminja svojo trditveno podlago. Podala je odpoved, v kateri očitki niso konkretizirani. Šele sedaj je navedla, da je zasebni detektiv spremljal tožnika. Zasebni detektiv razpolaga z dokazi, ki jih toženka ni predložila. Gre za izigravanje pravic. Na podlagi izvedenih dokazov bi sodišče ugotovilo, da A.A. in B.B. nista delala za družbo C., d. o. o. Nova dejstva in dokazi dodatno potrjujejo, da očitki v odpovedi niso konkretizirani. Toženka je očitke dokazovala z informativnimi dokazi, ki jih sicer sodišče prve stopnje ni izvedlo, so pa bili dokazi izvedeni v drugem postopku. Dokazno breme je bilo nezakonito preneseno na tožnika. Izpoved priče D.D. v drugem postopku, navedbe toženke, da sploh ni bistveno, ali gre za dejavnost telekomunikacij, predloženi zapisniki oziroma prepisi zvočnih posnetkov, dokazujejo, da je odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka tožniku podala zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, nezakonita. Ugotovitve sodišča prve stopnje v tem postopku so v nasprotju z ugotovitvami v postopku I Pd 1213/2018. Toženka je iste kršitve uveljavljala v postopku I Pd 460/2019. V postopku I Pd 1146/2019 je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek toženke kot tožnice, ugotovilo je, da tožnik oziroma družba C., d. o. o., nista izvajala dejavnosti telekomunikacij. Toženka v pritožbi citira obrazložitev sodbe I Pd 1146/2019 (točke 9-22). Sodbo prilaga. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da predlogu za obnovo postopka ugodi, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Skupaj z odgovorom na pritožbo toženka podaja predlog za kaznovanje tožnika. Navaja, da tožnik s predlogom za obnovo postopka graja dokazno oceno in materialnopravno presojo sodišča prve stopnje v prejšnjem postopku. Gre za tretji predlog za obnovo postopka. Tožnik ne navaja nobenih novih dejstev niti ne predlaga novih dokazov, sklicuje se na listine, ki jih je sam podpisal oziroma bil z njimi ves čas seznanjen. Gre za zlorabo pravic in zavlačevanje postopka. Zapisniki in prepisi zvočnih posnetkov, ki jih je predložil predlogu za obnovo postopka, so nastali šele po koncu prejšnjega postopka. Obnovitveni razlog ni podan. Obnova postopka ni namenjena spremembi dokazne ocene v prejšnjem postopku. Ponovno odločanje o pravnomočno rešeni zadevi ni dopustno. Listine, na katere se sklicuje tožnik, še dodatno potrjujejo, da je tožnik kršil konkurenčno prepoved in da mu je toženka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Že v prejšnjem postopku je navedel, da je družba C., d. o. o., opravljala le finančno dejavnost, vendar dokaznega bremena za takšno navedbo ni zmogel. V pritožbi izpostavlja dejavnost trženja, ki se nanaša na dejavnost telekomunikacij. Predmet postopka I Pd 1146/2019 je plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule. Sodba, na katero se sklicuje tožnik in jo citira v pritožbi, ni pravnomočna. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi. Skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sprejeta odločitev je materialnopravno utemeljena.

6. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je storilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Svojo odločitev je sodišče ustrezno obrazložilo; pojasnilo je, zakaj predlog za obnovo postopka z dopolnitvijo ni dopusten. O bistvenih dejstvih ni nasprotja med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz navedb tožnika v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo; odgovorilo je na tiste, ki so za odločitev o dopustnosti obnove bistvene. Uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je razumeti kot nestrinjanje s stališči sodišča prve stopnje, kar je prav tako neutemeljeno.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da tožnik v predlogu za obnovo postopka z dopolnitvijo ni navedel novih dejstev niti ni predložil novih dokazov v smislu 10. točke 394. člena ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov predlog z dopolnitvijo na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Predloženi dokazi – zapisniki in prepisi zvočnih posnetkov z narokov za glavno obravnavo v postopkih pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani I Pd 460/2019, I Pd 1146/2019 in I Pd 1175/2019 z dne 4. 9. 2020, 16. 9. 2020 in 2. 10. 2020 – so nastali šele po koncu prejšnjega postopka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede navedb tožnika je pravilno utemeljilo, da nestrinjanje z dokazno oceno v prejšnjem postopku ni obnovitveni razlog; z obnovo postopka stranka ne more doseči, da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti dokaznega postopka ali/in dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločitev, kot tudi ne ponovne presoje materialnopravne utemeljenosti te odločitve.

8. Pravnomočna odločitev v prejšnjem postopku – sodba Delovnega in socialnega sodišča I Pd 1213/2018 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 369/2019 (tožnikov predlog za dopustitev revizije je bil zavrnjen s sklepom Vrhovnega sodišča RS VIII DoR 287/2019), da se zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odpovedi in s tem povezani zahtevki zavrnejo, je temeljila na ugotovitvi, da je tožnik v zadnjih mesecih leta 2016 in v letu 2017 aktivno nastopal kot prokurist konkurenčne družbe C., d. o. o., in se s poslovnimi partnerji toženke dogovarjal za posle z optičnim omrežjem. Že v prejšnjem postopku je tožnik zatrjeval (in dokazoval), da družba C., d. o. o., toženki ni konkurenčna in da se ne ukvarja z dejavnostjo telekomunikacij; tovrstna navedba ni novo dejstvo. Dejstva, povezana z drugimi očitki v odpovedi, za odločitev niso bila bistvena in tako na njihovi podlagi, tudi če bi šlo za nova dejstva, za tožnika ne bi bila izdana ugodnejša odločba.

9. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na obrazložitev Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v nepravnomočni sodbi I Pd 1146/2019, ki prav tako ni novo dejstvo niti nov dokaz. V tej zadevi je šlo za spor iz naslova konkurenčne klavzule, dejansko stanje, bistveno za odločitev, pa časovno sploh ne sovpada z očitki, ki so bili predmet izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

10. Ker niso podani niti pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške (154. člen ZPP). Toženka, ki je v pritožbenem postopku sicer uspela, pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.).