Jedro

Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh (tožba zoper zadnje navedeno odločbo je bila s sodbo, I U 580/2013 z dne 22. 5. 2013, namreč zavrnjena), se tudi sodišče strinja z organom za BPP, da tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP z dne 14. 5. 2013, nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 67/2013-2 z dne 14. 5. 2013, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči hkrati, ko je vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013. Organ je uvodoma povzel določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ugotovil, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2013 do 30. 9. 2013, zato je bila njegova prošnja v tem postopku obravnavana kot prošnja za izredno BPP in se njegov finančni položaj v tem postopku ni ugotavljal. Organ je nato ugotavljal izpolnjevanje 24. člena ZBPP, ki mora biti tudi izpolnjen za ugoditev prošnji. Poudaril je, da je pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je v obravnavanem primeru prosil za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo tega sodišča, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013. S tem je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo in sklep tega sodišča, št. Bpp 206/2012 z dne 21. 12. 2012, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. S slednjima je bilo odločeno, da se zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani vodila pod št. Bpp 206/2012 in Bpp 207/2012, združita v skupno obravnavo in odločanje pod št. Bpp 206/2012 ter da se zavrneta tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s pritožbama zoper sklepa tega sodišča, I U 1228/2012 z dne 5. 11. 2012, in, I U 1234/2012 z dne 5. 11. 2012, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, ker tožnik ni izkazal, da ima opravljan pravniški državni izpit, pritožbe pa tudi ni vložil po kvalificiranem pooblaščencu (drugi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče štelo njegovi pritožbi kot nedovoljeni in ju zavrglo. Organ za BPP je z odločbo, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo naslovnega organa, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013. Ocenil je, da tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh. Zato je prošnjo zavrnil, kar se je izkazalo za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo, I U 580/2013 z dne 22. 5. 2013, tožbo tožnika zoper odločbo, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013, zavrnilo. Glede na 63. člen ZUS-1 je organ ocenil, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov obrazložitve tožnik zoper odločbo, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh in zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja. Organ je zato njegovo prošnjo zavrnil. Tožnik je v tožbi navedel, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, prav tako se ne strinja z ravnanjem Okrožnega (točno: Upravnega) sodišča. Ker ni prava uka oseba, prosi naslovno sodišče za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z njeno pomočjo bo tožnik dokazal, da so vse navedbe v odločbi netočne in lažne. Je prejemnik socialne denarne podpore, zato je prosil za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Sodišče mu z razlago svojih argumentov in trditev povzroča vedno večjo stisko, zadeve se rešujejo nepošteno. Sodišče vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice, ker mu ne nudi brezplačne pravne pomoči. Dokler mu ne bo nudena brezplačna pravna pomoč, nobena odločba oziroma akt ne bo pravilen oziroma ne bo temeljil na pravilni pravni podlagi. Toženka je navedla, da tožnik ni oddal pritožbe preko svojega pooblaščenca, sam pa pravniškega državnega izpita nima in tako pritožbo zavrača, kar je neokusno. Tožnik je namreč za brezplačno pravno pomoč zaprosil ravno zato, ker nima denarja za odvetnika in nima pravniškega državnega izpita. Tak način reševanja zadeve ne vodi nikamor. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, da mu dodeli odvetnika, ki mu pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji RS o človekovih pravicah. Po pozivu sodišča je tožbo popravil tako, da je navedel, da izpodbija odločbo, ki jo je izdal organ Upravnega sodišča RS, št. Bpp 118/2013 z dne 16. 7. 2013, toženka pa je RS, Upravno sodišče RS, Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč. Prosil je tudi za BPP v tej zadevi.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, organ pa je za svojo odločitev navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Organ se je pri svoji odločitvi oprl na tretji odstavek 11. člena ZBPP, po katerem se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (redna brezplačna pravna pomoč), pri čemer je v 24. členu med drugim določeno, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Iz podatkov odločbe ter spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013. S slednjo odločbo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo in sklep istega organa, št. Bpp 206/2012 z dne 21. 12. 2012, s katerima je bilo odločeno, da se zadevi št. Bpp 206/2012 in št. Bpp 207/2012 združita v skupno obravnavo in odločanje pod št. Bpp 206/2012, prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbama zoper sklepa naslovnega sodišča, I U 1228/2012 z dne 5. 11. 2012, in, I U 1234/2012 z dne 5. 11. 2012, pa sta bili zavrnjeni zaradi nedopustnosti vloženih pritožb (tožnik namreč ni imel pooblaščenca, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma ni izkazal, da ima sam opravljen ta izpit).

Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 22/2013 z dne 4. 3. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh (tožba zoper zadnje navedeno odločbo je bila s sodbo, I U 580/2013 z dne 22. 5. 2013, namreč zavrnjena), se tudi sodišče strinja z organom, da tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP (tj. odločbo, št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013), nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Glede na povedano tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.

Na drugačno odločitev v zadevi pa tudi ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nepravilnih odločitvah naslovnega sodišča, ker po njegovem mnenju ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi ter kršijo ustavo ter Evropsko konvencijo o človekovih svoboščinah in pravicah, saj so pavšalne oziroma nekonkretizirane.

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni odločalo, saj je tožnik oproščen plačila sodnih taks v obravnavani zadevi (zadeva BPP) že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah). Prav tako sodišče kot nepotrebno ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka, saj v primeru, kadar sodišče v upravnem sporu tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Tožnik je hkrati s tožbo vložil tudi prošnjo za dodelitev BPP zaradi pravnega svetovanja v zvezi s to tožbo in zastopanjem tožnika v tem upravnem sporu, ki pa je bila z odločbo organa za BPP tega sodišča, št. Bpp 182/2013 z dne 26. 9. 2013, zavrnjena.