Jedro

Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Nedopustno obremenjevanje Upravnega in Vrhovnega sodišča z neprestanim vlaganjem vlog brez izkazane postulacijske sposobnosti pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v navedeni določbi predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo tožničino (v nadaljevanju pritožničino) pritožbo zoper svoj sklep I U 61/2013-31 z dne 6. 1. 2014, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrnilo pritožničin ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse I U 61/2013-29 z dne 20. 12. 2013. 2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. 4. V tej zadevi gre za plačilo sodne takse v upravnem sporu, zato se uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

6. Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

7. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnice ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

8. Kot je pritožnici že znano, so bila njena že prej vložena pravna sredstva na Vrhovnem sodišču v številnih primerih zavržena, ker ni izkazala postulacijske sposobnosti (opravljenega pravniškega državnega izpita), ki je po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 obvezna za vlaganje pravnih sredstev na Vrhovno sodišče. Ker kljub temu še naprej vlaga pravna sredstva (vložiti jih je treba pri Upravnem sodišču RS (tretji odstavek 73. člena in 88. člen ZUS-1), ki mora pravno sredstvo, če o njem na podlagi 343. člena ZPP ne odloči samo, skupaj s sodnim spisom odstopiti v reševanje Vrhovnemu sodišču) in pri tem ne izkazuje postulacijske sposobnosti, s takimi vlogami nedopustno obremenjuje Upravno in Vrhovno sodišče. Zato jo Vrhovno sodišče opozarja, da tako ravnanje pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v navedeni določbi predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.

9. Glede na navedeno Vrhovno sodišče pritožnico opozarja, da jo bo, če bo po tem, ko ji bo vročen ta sklep, še naprej prejemalo v reševanje njene vloge, ne da bi bila izkazana njena postulacijska sposobnost, oziroma če je ne bo zastopala oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, denarno kaznovalo. Z denarno kaznijo zaradi take zlorabe pravice do sodnega varstva lahko stranko kaznuje že Upravno sodišče RS, ki v skladu s 343. členom ZPP lahko samo zavrže pravno sredstvo, naslovljeno na Vrhovno sodišče, oziroma lahko sklene, da nedovoljenih pravnih sredstev, s katerimi se zlorablja pravica do sodnega varstva, ne bo obravnavalo in nanje ne bo odgovarjalo (prim. sklep Ustavnega sodišča RS Up-3427/07-34, U-I-287/2007-24 z dne 6. 11. 2008).

10. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec.