Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Preizkus ničnosti pa je omejen, saj zemljiškoknjižno sodišče po določbi petega odstavka. 149. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zaradi omejene presoje ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, vprašanje, ali je zemljiškoknjižno dovolilo nično zaradi prekoračitve pooblastil pri sklenitvi posla, ni predhodno vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice1, s katerim je bila pri uvodoma navedenih nepremičninah, (so)last nasprotnega udeleženca, na podlagi notarskega sporazuma o ustanovitvi devetih hipotek2 vknjižena skupna hipoteka v korist predlagatelja in zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa sporazuma.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil nasprotni udeleženec. Sodišče v sklepu ugotavlja, da bi bila prekinitev postopka v razmerju med udeležencema postopka smotrna, vendar pa je predlog za prekinitev postopka zavrnilo zaradi pravic tretjih na (nekaterih) nepremičninah, na katerih se predlaga vpis hipoteke. Nasprotni udeleženec meni, da je prekinitev nujna, saj mu hipoteke povzročajo škodo in kršijo njegove pravice, pravice tretjih pa so zadostno zavarovane. Je solastnik in ne izključni lastnik zgolj šestih od petintridesetih nepremičnin, ki jih je predlagatelj obremenil, na teh nepremičninah pa so plombirane zgolj tri zadeve (in ne 22), ki se nanašajo na pravno razmerje med udeležencema. V konkretnem primeru je tako treba tehtati pravice tretjih, ki so tudi v primeru prekinitve postopka zaščitene s plombami, in pravice nasprotnega udeleženca, ki mu bo, če postopek ne bo prekinjen, nastala velika premoženjska škoda in bo še nadalje omogočeno nezakonito vpisovanje hipotek na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila, brez dejanskega soglasja nasprotnega udeleženca (hipotekarnega dolžnika) za vpis. Ob upoštevanju načela hitrosti postopka, je v konkretnem primeru pri presoji smotrnosti nujno dati prednost interesom nasprotnega udeleženca, saj pravice tretjih ne bi bile oškodovane. Poleg tega je treba upoštevati tudi načelo privolitve vpisa (oziroma načelo konsenza), nasprotni udeleženec pa s predlaganim vpisom ne soglaša in nikoli ni soglašal. Gre za izjemno situacijo, ki jo je s svojimi protipravnimi (potencialno pa celo kaznivimi) ravnanji povzročil predlagatelj, in v kateri je postopek ne le smotrno, pač pa nujno prekiniti. Zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je dovoljen vpis, je evidentno nično in tudi formalno nepopolno. Predlagatelj bi namreč moral zato, da je samemu sebi dovolil vknjižbo skupnih hipotek za zavarovanje terjatev v višini 6,4 mio EUR v svojo korist, skladno s statutarno omejitvijo iz družbene pogodbe, imeti soglasje skupščine. Ne glede na to, ali lahko skupščina družbe o poslu sploh odloča (ker sta edina družbenika brata), je zemljiškoknjižno dovolilo nično in tudi formalno nepopolno, saj statutarna omejitev pooblastila direktorja v notranjem razmerju omejuje in je v primeru, ko zastopnik prekorači pooblastila, zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoračitev (32. člen ZGD-1 in VSRS III Ips 149/2009). Ker v konkretnem primeru zastopani ni nikoli odobril prekoračitve, ampak se ji ves čas upira z vsemi razpoložljivimi sredstvi, zemljiškoknjižno dovolilo ni veljavna podlaga za vpis. Konkreten primer pa zahteva prekinitev tudi zaradi izjemne zavržnosti ravnanja predlagatelja, ki niti v zemljiškoknjižnem (sicer formalnem) postopku ne sme uživati pravnega varstva. Sodišče v sklepu med vrsticami nakazuje, da je bila v konkretnem primeru nepravilna overitev, vendar zaključi, da samo ni pristojno preverjati pogojev za overitev zemljiškoknjižnega dovolila. Iz tega razloge je izpodbijani sklep notranje neskladen. Situacija, ko sodišče napake notarja, ki so očitne in ki povzročajo ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, sicer ugotovi, vendar jih ignorira, je pravno nevzdržna, nepoštena in nepravična. Če kdo, je ravno sodišče tisto, ki bi v danem izjemnem primeru moralo prekiniti postopek oziroma zavrniti predlog za vpis.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni vpis je bil predlagan na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Preizkus ničnosti pa je omejen, saj zemljiškoknjižno sodišče po določbi petega odstavka. 149. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zemljiškoknjižno sodišče preverja le formalne pogoje zemljiškoknjižnega dovolila, tj. ali je vsebina zemljiškoknjižnega dovolila skladna z 32. členom ZZK-1 in s tem v zvezi, ali zemljiškoknjižno dovolilo obsega izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v 23. členu SPZ, tj. ali vsebuje izrecno in nepogojno izjavo tistega čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

6. V konkretnem primeru pa nasprotni udeleženec ne trdi, da je zemljiškoknjižno dovolilo sestavljeno v nasprotju z 32. členom ZZK-1, temveč da je materialno pravno neveljavno (nično) zaradi prekoračitve pooblastil predlagatelja (izstavitev v nasprotju z določili družbene pogodbe nasprotnega udeleženca, brez soglasja skupščine), kar presega preizkus ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila v obsegu, ki je v domeni zemljiškoknjižnega sodišča3. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Nasprotni udeleženec je, kot izhaja iz njegovih ugovornih navedb (dopolnitev ugovora), izbrisno tožbo tudi že vložil4. Navedbe nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na nepravilnosti pri sklenitvi posla, bodo predmet pretresanja v pravdi. Nasprotni udeleženec ima na razpolago ustrezno pravno sredstvo za varstvo pred morebitnimi nadaljnjimi vpisi, in sicer zaznambo izbrisne tožbe. V skladu s četrtim odstavkom 80. člena ZZK-1 v zvezi z 245. členom ZZK-1 v primeru zaznambe izbrisne tožbe vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izbrisne tožbe, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba izbrisa hipoteke v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe.

7. Pravilna je tudi odločitev sodišča, ki ni sledilo predlogu nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka, vendar iz drugega razloga, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Zaradi prej navedene omejene presoje ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, vprašanje, ali je zemljiškoknjižno dovolilo nično zaradi prekoračitve pooblastil pri sklenitvi posla, ni predhodno vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku. Že iz tega razloga nasprotni udeleženec s predlogom za prekinitev postopka zaradi rešitve tega vprašanja v pravdi, začeti na podlagi izbrisne tožbe, ne more uspeti. Razlogi, s katerimi je sodišče utemeljevalo zavrnitev predloga za prekinitev postopka (načelo hitrosti postopka, varstvo pravic tretjih, katerih zadeve čakajo v vrstnem redu reševanja za predmetno zadevo) so že iz tega razloga nerelevatni, posledično pa tudi pritožbeni razlogi, ki jih napadajo.

8. Dolžnost zemljiškoknjižnega sodišča je, da preveri, ali je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen. Da je bil v konkretnem primeru podpis overjen, za pritožbo ni sporno. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih jasno in pravilno obrazložilo, da pravilnost overitve zemljiškoknjižnega dovolila ni v domeni zemljiškoknjižnega sodišča in da je notar tisti, ki je dolžan preveriti pogoje za overitev zemljiškoknjižnega dovolila (33. - 38. člen ZZK-1) in za pravilnost overitve tudi odgovarja. V teh razlogih ni očitane neskladnosti.

9. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

10. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (40. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

1 Dn xx/yy z dne 3.3.2020. 2 Notarski sporazum o ustanovitvi devetih skupnih hipotek, opr. št. SV-aa/bb notarke z dne 10.9.2019. 3 Sodba VS RS 149/2009 z dne 22.2.2011, na katero se sklicuje, ne obravnava vprašanja presoje ničnosti v zemljiškoknjižnem postopku. 4 Pred okrožnim sodiščem pod opr. št. VIII Pg cc/dd.