Jedro

V skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik (slovenski oziroma tuj odvetnik ob izpolnjevanju pogojev predpisanih v ZOdv-A) ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Po 2. odstavku 34.c člena ZOdv-A bi moral torej pooblaščenec pritožnice v postopku zastopanja pred višjim sodiščem sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik (primerjaj 34.a člen ZOdv-A).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je prepozno prijavo terjatve upnice S. K., P. Š., ki jo zastopa odvetnik M. M. B. iz B. pod zap. št. 1128, zavrglo.

Zoper sklep se je po pooblaščencu, odvetniku M. B. upnica pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Sodišču druge stopnje je predlagala naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožbo je kot pooblaščenec upnice v stečajnem postopku vložil odvetnik, ki ima sedež svoje pisarne v Beogradu, v Republiki Srbiji. Omenjeni odvetnik torej ni slovenski odvetnik.

Z Zakonom o odvetništvu (ZOdv-A, Ur. list RS, št. 24/2001) je v 2a členu in III.a poglavju urejeno opravljanje storitev in odvetniškega poklica tujih odvetnikov v Republiki Sloveniji. Po 2.a členu ZOdv-A lahko tuji odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja: - odvetniške storitve, - odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, - odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik".

Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države. V 3. odstavku 2.a člena (ZOdv-A) pa je urejen položaj odvetnika iz druge države, ki je država članica Evropske unije.

V III.a poglavju je najprej urejen položaj odvetnika iz druge države, ki je država članica Evropske unije (prim. 34.a do 34.e člen ZOdv-A). Položaj odvetnika iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, pa je urejen v 34.f členu ZOdv-A. Slednji predpisuje, da odvetnik iz druge države, ki ni država članica Evropske unije, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v državi, ki ni članica Evropske unije, sme opravljati odvetniške storitve oziroma odvetniški poklic pod pogoji, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije, v 34.a členu tega zakona, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.

ZOdv-A loči dva položaja in sicer opravljanje storitev in odvetniškega poklica tujih odvetnikov v Republiki Sloveniji.

V konkretnem primeru je bilo treba odgovoriti na vprašanje opravljanja konkretne storitve v Republiki Sloveniji, to je zastopanja odvetnika iz druge države, ki ni država članica Evropske unije pred višjim sodiščem.

V skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik (slovenski oziroma tuj odvetnik ob izpolnjevanju pogojev predpisanih v ZOdv-A) ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Zaradi navezovanja 34.f člena, ki ureja položaj odvetnika iz druge države, ki ni država članica Evropske unije na pogoje, ki jih ta zakon določa za odvetnike iz druge države, ki je država članica Evropske unije in pod dodatnim pogojem dejanske vzajemnosti, je bilo treba za preizkus upravičenosti opravljanja posameznega zastopanja v pritožbenem postopku uporabiti 34.d v zvezi s 1. in 2. odstavkom 34.c člena ZOdv-A. V 1. odstavku 34. d člena ZOdv-A je določeno, da sme odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov na podlagi 34.a, 34.b ali 34.č člena tega zakona, opravljati posamezne storitve, ki sodijo v okvir opravljanja odvetniškega poklica, v skladu z določbami prvega in drugega odstavka 34.c člena tega zakona.

Po 2. odstavku 34.c člena ZOdv-A bi moral torej pooblaščenec pritožnice v postopku zastopanja pred višjim sodiščem sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik (primerjaj 34.a člen ZOdv-A).

Ker pooblaščenec pritožnice ni izkazal v pritožbenem postopku, da izpolnjuje pogoje predpisane v ZOdv-A za opravljanje odvetniških storitev, povezanih z zastopanjem strank pred sodišči v Republiki Sloveniji, mu ni mogoče priznati položaja osebe iz 3. odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Sodišče druge stopnje je zato, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, nedovoljeno pritožbo zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).