Jedro

Za stavbna zemljišča, za katere je bilo v postopku ugotovljeno, da so priključena na javno infrastrukturo oz. da obstaja možnost njihove priključitve na javno infrastrukturo, je bilo tožniku - solastniku zemljišč pravilno odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanima odločbama je davčni organ tožniku odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leti 2007 in 2008 in sicer od stavbnih zemljišč na naslovu ... in ..., ki se uporabljajo za stanovanjski namen (v izmeri 93 m2 in 24 m2 ) ter od nezazidanih stavbnih zemljišč parc. št. 407/7, 408, 411, vse k.o. ... (v izmeri 582,40 m2, 343,40 m2 in 242,20 m2 ) in parc. št. 358/1 k.o. ... (v izmeri 216,25 m2 ) v skupnem znesku 44,17 € za leto 2007 ter 46,58 € za leto 2008. Na podlagi pritožbe tožnika je tožena stranka z odločbama št. DT 499-13-38/2009 z dne 5. 10. 2009 in DT 499-13-44/2009 z dne 2. 10. 2009 odpravila prvostopni odločbi v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila od nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 407/7 k.o. ..., v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila. Tožena stranka v obrazložitvi obeh odločb navaja, da se po določbi 218. b člena ZGO-1 nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča lahko odmerja samo v primeru, če takšno zemljišče izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje in sicer, da je vključeno v območje, ki ga opredeljuje občinski prostorski akt kot poselitveno območje, da je za to območje že zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo ter odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, kakor tudi da je zagotovljen dostop na javno cesto. Opremljenost zemljišč se dokazuje z občinskim prostorskim načrtom, iz katerega je mogoče ugotoviti, ali ima posamezno zemljišče dejansko dostop do javnega cestnega omrežja, kot tudi dano možnost za priključitev na vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Iz mnenja občinske uprave Občina Gornja Radgona z dne 12. 1. 2009 je razvidno, da so predmetna zemljišča na podlagi prostorskih sestavin družbenega plana opredeljena kot stavbna in delno kot kmetijska zemljišča ter so kot takšna uvrščena znotraj območja namenjenega poselitvi, ter je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Glede komunalne opremljenosti pa je iz orto foto sklice razvidno, da imajo obravnavane parcele direkten dostop do občinskih javnih cest. Iz mnenja upravljavca javnega vodovodnega omrežja – Komunale Radgona izhaja, da je za vse parcele mogoče izvesti priključek na javno vodovodno omrežje ter da je dopustna gradnja vodotesne greznice brez odtoka. Priključek na javno elektroenergetsko omrežje pa je možen le za parcele št. 408 in 411 k.o. ... ter 358/1 k.o. ..., ne pa tudi za parcelo št. 407/7 k.o. ..., saj je ta oddaljena več kot 50 m. Zaradi navedenega je tožena stranka glede te parcele pritožbi tožnika ugodila in v tem delu odpravila izpodbijani prvostopni odločbi, glede ostalih pritožbenih ugovorov pa je ugotovila, da niso utemeljeni. Če zavezanec nepremičnine ne uporablja ali pa mu je uporaba nepremičnine otežena iz ekonomskih ali kakšnih drugih razlogov, ta okoliščina na samo odmero nadomestila ne vpliva, saj je neposredni uporabnik tisti, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe stavbe oziroma zemljišča. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov pa je razvidno, da ima tožnik pri spornih nepremičninah vknjižen solastniški delež. Zaradi navedenega je bilo tožniku tudi pravilno odmerjeno nadomestilo le od njegovih solastniških deležev.

Tožnik v tožbi navaja, da je pri nezazidanem stavbnem zemljišču parc. št. 358/1 k.o. ... vknjižen le njegov solastniški delež v višini 1/20. Z navedeno nepremičnino se dejansko okorišča dedič A.A. – občinski svétnik, porotnik, predsednik nadzornega sveta, kateremu je stalnica, da cilj posvečuje vsa sredstva. Imenovani si je tudi priuradoval subvencije na obdelovalnih površinah vseh podedovanih zemljišč in tudi inkognito sprejema najemnine. Po občinskem odloku pa mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča. Zazidano stavbno zemljišče v ... pa je od oblastnih občinskih uradnikov in klientov povsem spremenjeno v puščo. Na teh naseljenih zemljiščih ni kanalizacije ter se fekalne in meteorne vode preusmerjajo na sovražno sosedovo stavbo, tako da mu nesankcionirano zamočvirjajo stavbo in zemljišče. Ob takšnih dejstvih je povsem jasno, da občina nima zakonske osnove za zaračunavanje stroškov za ustvarjanje ekocida. Tudi za parcelo št. 407/7 k.o. ... občinska birokracija neosnovano terja dajatve, saj električni priključek ni možen, torej zemljišče nima pogojev za komunalno opremljenost. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani odločbi odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka ter plačilo odškodnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njenih odločbah in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leti 2007 in 2008. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki se odmerja na podlagi 404. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006, ZDavP-2), v skladu s katerim izda davčni organ odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti. Odločba se izda na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke veljavne na dan 1. januarja leta, za katerega se določa nadomestilo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (VI. poglavje Zakona o stavbnih zemljiščih, Uradni list RS, št. 18/84, ZSZ), ki se še vedno uporablja na podlagi 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, ZStavbZ) ter od 1. 1. 2003 tudi na podlagi 5. točke prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, ZureP-1). Navedeno ureditev dopolnjujejo tudi določbe 218. do 218. b člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04, ZGO-1), v katerih so opredeljena stavbna zemljišča, za katera se nadomestilo lahko odmerja. Po določbi 218. člena ZGO-1 za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Za nezazidana stavbna zemljišča pa štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Tudi po presoji sodišča je tožena stranka v zadevi pravilno ugotovila dejansko stanje in svojo odločitev pravilno oprla na navedene zakonske določbe ter določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Gornja Radgona. Iz predloženega upravnega spisa je v zvezi z nezazidanimi stavbnimi zemljišči razvidno, da imajo vse parcele razen parcele št. 407/7 k.o. ... direkten dostop z občinske javne ceste ter da je mogoče izvesti priključek na javno vodovodno omrežje, na javno elektroenergetsko omrežje ter da je dopustna gradnja vodotesne greznice brez odtoka. Le za parcelo št. 407/7 k.o. ... iz mnenja Elektro Maribor izhaja, da priključek ni možen, kar je tožena stranka že pravilno upoštevala v svoji odločbi, ko je v tem delu prvostopni odločbi odpravila. Iz navedenega razloga so zato brezpredmetni tožnikovi toženi ugovori v zvezi z navedeno parcelo, saj je glede te parcele tožnik s pritožbo uspel. Po ugotovitvah sodišča pa so neutemeljeni tudi ostali tožbeni ugovori. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačati uporabnik zemljišča, to pa je lastnik oziroma tisti, ki ima razpolagalno pravico. V zadevi pa je nesporno, da je tožnik solastnik parc. št. 358/1 k.o. ... do 1/20, torej je zavezanec za plačilo nadomestila. Navedena okoliščina je bila upoštevana tudi pri višini odmere nadomestila, ki je bilo tožniku odmerjeno le od njegovega solastniškega deleža. Sodišče tudi kot pavšalne zavrača tožbene ugovore v zvezi z odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče v ..., katere izključni lastnik je tožnik, saj je bilo nadomestilo po presoji sodišča pravilno odmerjeno, tožnik pa v tožbi le na žaljiv način izraža svoje nestrinjanje z odmero njegove obveznosti.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je tudi zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.