Jedro

Niso utemeljene pritožbene navedbe, da tožnica s postavitvijo zahtevka za plačilo zneska 5.714,95 EUR iz naslova nadomestila plače za čas čakanja na delo v času epidemije ni spremenila tožbe, ker naj bi tožbeni zahtevek že ves čas postopka zajemal tudi navedena nadomestila. Tožnica je namreč s tožbo zahtevala plačilo določenih denarnih zneskov iz naslovov premalo izplačane plače za mesec avgust 2021, denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust in dodatka za nočno delo ter nadure. V pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2022 je (poleg navedenega) zahtevala še plačilo določenih denarnih zneskov iz naslovov regresa za letni dopust, napitnin, dela med vikendi in prazniki. Res je tožnica v tej vlogi tudi navedla, da ji toženka v času ukrepov med epidemijo ni izplačevala nadomestil plač za čas čakanja na delo v predpisani višini. Vendar pa s tem v zvezi ni postavila tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se sprememba - razširitev tožbe z dne 17. 4. 2024, ki se nanaša na zahtevek iz naslova nadomestila plače za Covid 19 v višini 5.714,95 EUR, ne dovoli (I. točka izreka) in da se zaradi umika tožbe postopek glede plačila regresa za letni dopust v znesku 1.150,00 EUR ustavi (II. točka izreka).

2.Zoper odločitev o nedopustitvi spremembe tožbe se pritožuje tožnica. Navaja, da pri zahtevku za plačilo zneska 5.714,95 EUR iz naslova premalo plačanega nadomestila za čas Covid 19 dejansko ni šlo za razširitev tožbe, saj je nadomestilo iz naslova ukrepov, vezanih na Covid 19, zahtevala že v zadevi Pd 146/2019, ki jo je sodišče izločilo. Tožba v navedeni zadevi se je namreč nanašala tudi na nadomestilo iz naslova čakanja zaradi ukrepov v času epidemije. Zato ne drži, da je tožbo razširila šele na prvem naroku v tej zadevi. Toženka je bila tako ves čas seznanjena s predmetnim zahtevkom. Bila je tudi izrecno pozvana, da predloži vse listine, vezane na obračune nadomestil v času ukrepov, a tega ni storila. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju z določili ZPP, saj je treba razširitev tožbe dopustiti, da se rešijo v istem postopku vsa sporna vprašanja med strankama, kar pripomore k načelu ekonomičnosti. Odločitev o tem zahtevku ne bi zavlekla dokončne rešitve zadeve. Izpostavlja še, da bi naknadna vložitev tožbe lahko pomenila ugovor zastaranja.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Niso utemeljene pritožbene navedbe, da tožnica s postavitvijo zahtevka za plačilo zneska 5.714,95 EUR iz naslova nadomestila plače za čas čakanja na delo v času epidemije ni spremenila tožbe, ker naj bi tožbeni zahtevek že ves čas postopka zajemal tudi navedena nadomestila. Tožnica je namreč s tožbo zahtevala plačilo določenih denarnih zneskov iz naslovov premalo izplačane plače za mesec avgust 2021, denarnega nadomestila za neizkoriščen letni dopust in dodatka za nočno delo ter nadure. V pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2022 je (poleg navedenega) zahtevala še plačilo določenih denarnih zneskov iz naslovov regresa za letni dopust, napitnin, dela med vikendi in prazniki. Res je tožnica v tej vlogi tudi navedla, da ji toženka v času ukrepov med epidemijo ni izplačevala nadomestil plač za čas čakanja na delo v predpisani višini. Vendar pa s tem v zvezi ni postavila tožbenega zahtevka. Pač pa je tožbeni zahtevek za plačilo zneska 5.714,95 EUR iz naslova nadomestila plače za čas čakanja na delo v času epidemije postavila šele z vlogo, ki jo je vložila na naroku za glavno obravnavo dne 18. 4. 2024 (več kot dve leti po vloženi tožbi), s čimer je povišala obstoječ tožbeni zahtevek oziroma spremenila tožbo (drugi odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5.Sodišče prve stopnje te spremembe tožbe pravilno ni dopustilo. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da to ne bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (prvi odstavek 185. člena ZPP). Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da nov - razširjeni zahtevek nima iste dejanske in pravne podlage kot preostali zahtevki, v zvezi s katerimi že teče dokazni postopek, in da že zbrano procesno gradivo v spisu ne omogoča dokončne rešitve zadeve. Upoštevaje navedeno in ker tožnica v tem postopku že sicer uveljavlja več zahtevkov, bi obravnava še dodatnega zahtevka, ki z obstoječimi nima nobene prave zveze, tekoči postopek preveč obremenila in ga zavlekla.

6.Neutemeljena je pritožbena navedba, da je ekonomična vsaka sprememba tožbe, ker se tako v istem postopku rešijo vsa sporna vprašanja med strankama. Prav v interesu ekonomičnosti je namreč treba preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. Če prvotni in spremenjeni zahtevek nimata prave zveze in če sodišče ne more izkoristiti že zbranega procesnega gradiva, kot je tudi v tej zadevi, je dopustitev spremembe tožbe v nasprotju z načelom ekonomičnosti.

7.Za presojo pravilnosti ocene smotrnosti dopustitve spremembe tožbe pa ni pomembno, kdaj zastara terjatev, ki jo tožnica uveljavlja s spremembo tožbe. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče spremembo tožbe dopustiti v izogib zastaranju terjatve, tako ni utemeljeno.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 205.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 184, 184/2, 185, 185/1, 365, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.