Jedro

Vse sestavine tožbe so vsebovane že v prvotni vlogi tožnika kot tudi v njegovi dopolnitvi vloge po pozivu sodišča. Ker gre za denarni zahtevek, tožnik niti ni dolžan navesti vrednosti spornega predmeta, saj tega predstavlja vrednost glavnega zahtevka (12. odst. 35. čl. ZPP/77 in 1. odst. 40. čl. ZPP/77).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vlogo (tožbo) tožnika zavrglo kot nepopolno.

Zoper sklep se je tožnik pravočasno pritožil. Navaja, da bo dopolnitev poslal še naknadno, da pa je celotna zadeva že tako in tako jasna, kar dokazuje zapisnik z glavne obravnave pod opr.št. P 173796-7 pri Okrajnem sodišču v Novem mestu.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik v laični pritožbi sicer ne pove, iz katerega razloga izpodbija sklep prve stopnje, iz njegovih pritožbenih navedb, da je "celotna zadeva že tako in tako jasna in neizpodbitna", pa izhaja, da šteje sklep sodišča prve stopnje za nepravilen in v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, torej smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in sicer kršitve iz 1. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP/77. Ta je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP/77 ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali moglo vplivati, na zakonitost in na pravilnost odločbe. Tožnik s trdtivjo, da je zadeva "jasna in neizpodbitna", šteje, da je njegova tožba jasna (in popolna) in torej neupravičeno zavržena.

Kakšna mora biti vsebina tožbe, da je sposobna obravnave, določba 186. čl. ZPP/77 v zvezi s 106. čl. ZPP/77. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da tožba kljub tožnikovi dopolnitvi nima vseh elementov, na popravo katerih ga je pozvalo s predhodnim pozivom - torej upoštevajoč vsebino dopisa, menjajo "določen zahtevek glede glavne stvari (zneska škode), obresti, podatki o tem, za kakšno škodo gre (duševne bolečine itd), dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in drugi podatki v skladu s 109. čl. ZPP/77; v tožbi pa je treba opredeliti tudi vrednost spora za takšne obveznosti". Pa vendarle je vse to vsebovano že v prvotni vlogi tožnika kot tudi v njegovi dopolnitvi vloge po pozivu sodišča. Tako iz prvotne tožbe izhaja, da tožnik zahtevka 100.000,00 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo ("nadoknade nepremoženjske škode"), povzročeno s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve, iz dopolnitve tožbe pa, da zahteva 80.000,00 SIT odškodnine za psihične bolečine (nepremoženjska škoda) in 20.000,00 SIT za potne stroške in zamudo časa (premoženjska škoda) - torej je zahtevek določen, navedeno pa je tudi, za kakšno škodo gre. Kot dokaz je tožnik že v prvotni tožbi navedel spis (oziroma zapisnik o glavni obravnavi v zadevi) P 173/96 (kot je to sam poimenoval "sodni izpisek"), kar ponovno v dokaz ponuja tudi v pritožbi. Ker gre za denarni zahtevek, tožnik niti ni dolžan navesti vrednosti spornega predmeta, saj tega predstavlja vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 35. čl. ZPP/7 in 1. odst. 40. čl. ZPP/77). Kateri drugi podatki iz 109. čl. ZPP naj bi v tožbi menjali, iz poziva in iz sklepa sodišča prve stopnje ni jasno, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da vlogi tožnika vsebujeta vse sestavine, da ju je mogoče obravnavati. Pritožbi tožnika je zato ugodilo, in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP/77 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ponovljenem postopku bo moralo torej sodišče prve stopnje obravnavati tožbo tožnika in o njej meritorno odločiti.