Jedro

Sodišče mora navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih, ker drugače ni mogoče preizkusiti njegove odločbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave in sklepom odločilo: "1. Sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... se v 1. točki izreka razveljavi za 586.578,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi: od 9.021,60 SIT od 10.12.1993 do plačila, od 30.964,00 SIT od 12.01.1994 do plačila, od 51.596,00 SIT od 19.01.1994 do plačila, od 125.604,30 SIT od 06.03.1994 do plačila, od 153.600,00 SIT od 06.03.1994 do plačila, od 175.861,30 SIT od 09.03.1994 do plačila, od 14.745,10 SIT od 02.06.1994 do plačila, od 7.351,10 SIT od 07.06.1994 do plačila, od 9.815,00 SIT od 08.06.1994 do plačila, od 8.020,10 SIT od 06.10.1994 do plačila in v 3. točki izreka ostane v veljavi za 19.100,00 SIT izvršilnih stroškov.

2. Ta sklep o izvršbi ostane v 1. točki v veljavi za 17.871,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1994 do plačila.

3. Vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka." Zoper sodbo in sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je umaknila tožbo le za znesek 439.612,90 SIT in ne za znesek 586.578,40 SIT; pri tem pa tudi ni upoštevalo, da je opredelila, do kdaj zahteva plačila zamudnih obresti od umaknjenih zneskov. Prav tako sodišče prve stopnje ni upoštevalo, v katerem delu je tožena stranka priznala (pripoznala) tožbeni zahtevek.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v razlogih odločbe navedlo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 9.4.1998 umaknila tožbo za znesek 586.578,40 SIT spp. Iz navedene vloge pa je razvidno, da je tožeča stranka tožbo dejansko umaknila le za 430.612,90 SIT spp. Torej je o tem odločilnem dejstvu nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih odločbe o vsebini vloge in med samo vlogo. Nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka na naroku za glavno obravnavo dne 16.6.1998 pripoznala zahtevek v višini 17.871,00 SIT spp sicer drži, vendar pa pri tem sodišče prve stopnje ni navedlo niti ni ugotavljalo, na kateri zahtevek se pripoznava nanaša. Tožbeni zahtevek se namreč nanaša na 10 različnih računov, ki predstavljajo vsak za sebe poseben temelj, zaradi česar ni jasno, o katerem zahtevku je sploh bilo odločeno s sodbo. Sodišče prve stopnje pa je očitno tudi spregledalo navedbo tožene stranke v njeni vlogi z dne 7.5.1998, v kateri smiselno priznava, da so neplačane vtoževane obveznosti po treh računih v skupni višini 137.922,20 SIT, saj o tem odločilnem dejstvu ni navedlo nobenih razlogov.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano odločbo v celoti ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo odločanje (1. odst. 369. člena ZPP/77).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati (vse) navedbe pravdnih strank tako, kot se glasijo, ter ugotoviti, v kakšnem obsegu je tožeča stranka umaknila tožbo in na katere tožbene zahtevke se umik nanaša. Prav tako bo moralo ugotoviti, na kateri zahtevek se nanaša pripoznava tožene stranke. O preostalem (neumaknjenem in nepripoznanem) delu tožbenega zahtevka pa bo moralo odločiti po ustrezno izvedenem dokaznem postopku.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP/77).