Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ali je ugotovitev izvršljivosti odločbe pravilna, je lahko predmet ugovora in obravnave v ugovornem postopku.
Obvestilna dolžnost Sklada ne nalaga dolžnosti obveščanja preživninskega zavezanca o vsakokratnem kasnejšem plačilu.
I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.
II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi v obrestnem delu razveljavilo ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka), sklenilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka), zavrnilo pa je tudi predlog upnika za povrnitev stroškov (IV. točka izreka).
2. Zoper sklep se dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožuje, izpodbija pa ga v II. in III. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in razveljavitev sklepa o izvršbi ter zavrnitev predloga za izvršbo v celoti. Zahteva povrnitev vseh stroškov tega izvršilnega postopka in priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Upnik je v predlogu za izvršbo kot izvršilni naslov navedel sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 257/2003 z dne 1. 2. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 928/2005 z dne 15. 6. 2005, v zvezi z odločbo PS 00347/2005 z dne 2. 2. 2006, izvršljivo 6. 3. 2006, z vlogo z dne 27. 7. 2017 pa je po pozivu sodišča predlog dopolnil tako, da je navedel, da je sodba okrožnega sodišča postala pravnomočna 15. 6. 2005 in izvršljiva 27. 7. 2005. Upnik res sicer ni izrecno navedel, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti (peti odstavek 40. člena ZIZ), vendar so tudi po mnenju višjega sodišča podatki predloga za izvršbo z dopolnitvijo zadoščali za ugotovitev, da je izvršilni predlog sposoben za obravnavo in je sodišče prve stopnje na podlagi 44. člena ZIZ lahko izdalo sklep o izvršbi. Če bi bil podan razlog za dvom glede izdaje potrdila o izvršljivosti, bi v postopku predhodnga preizkusa popolnosti predloga za izvršbo zahtevalo njegovo dopolnitev v tej smeri.
5. Dolžnik je imel možnost uveljavljati ugovorni razlog iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, če je menil, da sodba, s katero mu je naložena dolžnost plačevati preživnino otrokoma, ni postala izvršljiva. Zgolj z zatrjevanjem formalne pomanjkljivosti pa ne more uspeti. Gre za vprašanje izvršljivosti sodbe, izvirajoče iz postopka, v katerem je bil stranka, in ker ne uveljavlja, da bi v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, prišlo do nepravilnosti, ki bi preprečevale ugotovitev izvršljivosti, so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Pojasniti je treba, da zahteva iz petega odstavka 40. člena ZIZ, da upnik navede, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, ni namenjena sama sebi, temveč ugotovitvi obstoja pogojev za dovolitev izvršbe. Ali je ugotovitev izvršljivosti odločbe pravilna, pa je lahko predmet ugovora in obravnave v ugovornem postopku.
6. Ker dolžnik ne izpodbija izvršljivosti izvršilnega naslova, temveč le zatrjuje formalno nepopolnost predloga za izvršbo, višje sodišče tudi zavrača očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki naj bi bila storjena s tem, da mu upnikova vloga z dne 27. 7. 2017, s katero je dopolnil predlog za izvršbo, ni bila vročena. Pojasniti je še treba, da je sodišče prve stopnje vsebino dopolnitve predloga za izvršbo navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zatrjevana opustitev vročitve te vloge dolžniku pa bi bila relevantna le, če bi dolžnik vsebinsko izpodbijal ugotovitev izvršljivosti sodbe.
7. Zatrjevana dejstva, da dolžnik z obvestili upnika o uskladitvi preživnin ne razpolaga, ker mu niso bila vročena, so glede ugotovitve obstoja izvršilnega naslova in višine terjatve pravno nepomembna, ker dolžnik hkrati ne izkazuje (niti ne zatrjuje), da je razliko med prej določenim in višjim nadomestilom plačeval v skladu z izvršilnim naslovom preživninskima upravičenkama. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu III Ip 1333/2017 (na katerega se tudi sklicuje pritožnik, vendar neutemeljeno na tisti del, v katerem je sodišče obrazložilo načelo formalne legalitete v zvezi z izterjavo zakonskih zamudnih obresti in zavrnilo pritožbo upnika) pojasnilo pomen obveznosti Sklada (upnika v predmetni zadevi) nemudoma obvestiti preživninskega zavezanca (dolžnika v predmetni zadevi) o subrogaciji in svojem vstopu v položaj otroka kot upnika. Preživninski zavezanec namreč v postopku odločanja Sklada o pravici otroka v primeru neplačevanja preživnine ne sodeluje. Zato za nastanek pravice in vstop Sklada v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika (28. člen Zakona o Jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, v nadaljevanju ZJSRS, veljavnega v času izvršljivosti odločbe Sklada PS 00347/2005 z dne 2. 2. 2006; doslej določba vsebinsko glede tega vprašanja ni bila spremenjena) ni pravno pomembno, ali je bil dolžnik z uskladitvami preživnin seznanjen ali ne. Pomen vročanja v skladu z ZJSRS (prej in sedaj veljavnim) je v tem, da se zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca, komu bo moral v bodoče izpolniti (del) svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel osvobajajoči učinek - prenehanje (dela) preživninske obveznosti (tako sklep VSL III Ip 1333/2017 z dne 13. 7. 2017).
8. Neutemeljeno je pritožbeno izpodbijanje razlogov sodišča prve stopnje glede pomena finančne kartice. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v sklepu II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002 pojasnilo, kako je treba razlagati določbo tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, sodišče prve stopnje pa je v izpodbijanem sklepu temu stališču, ki se mu pridružuje tudi pritožbeno sodišče, sledilo. Vrhovno sodišče je zapisalo, da ne zadošča jezikovna razlaga (prav takšno razlago pa ponuja pritožnik) tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, da s prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine. Potreben je širši pristop in določbo razlagati po zakonodajnem namenu in po naravi preživninske terjatve, zaradi česar je treba izraz o dnevu izvršitve odločbe kot trenutku prehoda terjatve iz prvega odstavka 28. člena ZJSRS razumeti kot dan izvršljivosti odločbe. Obvestilna dolžnost Sklada iz četrtega odstavka 28. člena ZJSRS ne nalaga dolžnosti obveščanja preživninskega zavezanca o vsakokratnem kasnejšem plačilu. Zato tudi upniku v tej zadevi ni bilo treba dokazovati izplačevanja nadomestil preživnine preživninskima upravičenkama.
9. Sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo tudi na ugovorno zatrjevanje opravljenih plačil in se višje sodišče sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. S tem ko je bil dolžnik seznanjen, da je preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, je bila pravilna izpolnitev dela preživninske obveznosti le Skladu kot upniku. Pritožbeno izpodbijanje pojasnjevanja sodišča prve stopnje glede pobotnice oziroma potrdila o plačilu je pravno nerelevantno.
10. Pravno nepomembne so tudi pritožbene trditve v zvezi z vloženo tožbo na znižanje preživnine. Pritožnik sam pove, da postopek ni končan in torej do spremembe izvršilnega naslova še ni moglo priti. Vložitev tožbe pa na tek izvršilnega postopka ne vpliva.
11. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do ugovora glede izvršilnega sredstva in višje sodišče teh razlogov ne bo ponavljalo. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče izrek sklepa o izvršbi oziroma izpodbijanega sklepa oblikovati tako, da bi bilo jasno, da ni dovoljena izvršba na predmete, ki so iz nje izvzeti, je neutemeljena, saj določba 79. člena ZIZ učinkuje neposredno in jo mora upoštevati izvršitelj pri opravljanju izvršilnega dejanja.
12. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
13. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).