Jedro

Za odreditev ukrepa odstranitve objekta na podlagi 73. člena ZUN zadostuje ugotovitev, da je objekt zgrajen brez ustreznega upravnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 536/98 -7 z dne 31.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.2.1998. S to je tožena stranka odločila o tožnikovi pritožbi zoper odločbo Urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota v L. z dne 6.3.1997, s katero je odločeno, da mora tožnik do dne 25.3.1997 odstraniti lesen čebelnjak in zasuti odkopani plato na parceli, št. 1610/43, k.o. C., ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka), da za objekt veljajo naslednje prepovedi: spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah (prva alinea 2. točke izreka), sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi (druga alinea 2. točke izreka), da če investitor ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (3. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka). Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da je odpravila prvo in drugo alineo 2. točke izreka in ju nadomestila z novima alineama, ki se glasita: vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah glede objekta in zemljišča s parcelno št. 1610/43, k.o. C., in promet z objektom, v ostalem pa je pritožbo zavrnila.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče sklicuje na določbo 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (ZUS, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93 in 44/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja, da si tožnik pred gradnjo spornega čebelnjaka ni pridobil ustreznega dovoljenja. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je tožnik dne 5.3.1996 vložil zahtevo za dovolitev priglašenih del. Tak tožbeni ugovor po presoji sodišča ne more vplivati na zakonitost izpodbijane odločbe. Pravni učinek ima namreč samo pravnomočna odločba pristojnega organa. Neutemeljeno je sklicevanje tožnika na Odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin Občine G. (Odlok, Uradni list SRS, št. 43/86), po katerem mora biti v zahtevi za dovolitev priglašenih del odločeno v 30 dneh, sicer se šteje, da so priglašena dela dovoljena. Taka določba je v nasprotju z določbo 62. člena ZUN. Iz te izhaja, da mora investitor dela in posege, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ampak zadostuje priglasitev, pred pričetkom gradnje priglasiti pristojnemu organu, ki mu izda odločbo o dovolitvi priglašenih del, kar pomeni, da bi tožnik moral odločbo pridobiti pred spornim posegom.

Tožnik v pritožbi ponavlja tožbeni ugovor, da za poseg v prostor po občinskem odloku zadostuje že dejstvo, da je vložil vlogo za dovolitev priglašenih del. V določbi 5. člena Odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 43/86, je namreč določeno, da mora upravni organ o pravilno sestavljeni in popolni vlogi odločiti v 30 dneh, sicer se šteje, da je vloga pozitivno rešena. Napačno je zato stališče sodišča prve stopnje, da to ni pomembno, ampak je za odločitev o zadevi pomembno le, da v času inšpekcijskega pregleda ni imel odločbe o dovolitvi priglašenih del ali lokacijskega dovoljenja. Morda je res, da občinski odlok ni v skladu z določbo 62. člena ZUN, kar pa za tožnika ne more imeti negativnih posledic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in pravilno presodilo tožbene ugovore. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so skladni s podatki in listinami v upravnih spisih, imajo pa tudi podlago v določbi 73. člena ZUN. Po tej določbi za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja. Da je tožnik pričel z gradnjo brez ustreznega dovoljenja, je bilo v postopku ugotovljeno in niti ni sporno. Sporna je le pravna podlaga za odločanje. Medtem, ko tožnik meni, da je pravna podlaga za odločanje v tej zadevi Odlok, ki določa, da mora biti o zahtevi za dovolitev priglašenih del odločeno v 30 dneh, sicer se šteje, da so priglašena dela dovoljena, tožena stranka in prvostopno sodišče temu nasprotujeta.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pravilno stališče tožene stranke in prvostopnega sodišča, da določba 5. člena Odloka ni skladna z določbo 62. člena ZUN in zato ne more biti pravna podlaga za odločanje v tej zadevi. Iz navedene določbe ZUN namreč jasno izhaja, da je za poseg v prostor za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje, potreba odločba o dovolitvi priglašenih del. Ob ugotovljeni neskladnosti 5. člena Odloka z navedeno določbo ZUN, je tožena stranka ravnala pravilno, ko navedene določbe Odloka ni upoštevala. V skladu z ustavnim načelom zakonitosti morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem podzakonskem predpisu (4. odstavek 153. člena Ustave RS).

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.