Jedro

Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v C. razporejena za obdobje od 1. 3. 2016 do 28. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 1. 3. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev, katerega obstoj si stranki sicer različno razlagata. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v C., št. 69968/13 z dne 20. 2. 2019, se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v C. (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo v točki 1 izreka ugotovilo, da je bila okrajna sodnica na Okrajnem sodišču v A. B.B., v tem upravnem sporu tožnica, z dnem 1. 3. 2016 skladno s Spremembo letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v C. in njegovih organizacijskih enot, št. Su 1/2016 z dne 24. 2. 2016, zaradi delovnih potreb razporejena na pravdni oddelek Okrožnega sodišča v C.. Na podlagi odločbe predsednika sodišča, št. 69968-13 z dne 1. 3. 2016, je bila uvrščena v 50. plačni razred. S točko 2 izreka izpodbijane odločbe je bila tožnica z dnem 1. 3. 2019 v skladu z veljavnim Letnim razporedom dela sodnikov na Okrožnem sodišču v C. in njegovih organizacijskih enotah za leto 2019, št. Su 1/2019 z dne 14. 12. 2018, z njenim soglasjem, zaradi še vedno obstoječih delovnih potreb ponovno razporejena na pravdni oddelek Okrožnega sodišča v C.. V točki 3 izreka izpodbijane odločbe pa je določeno, da se tožnica z dnem 1. 3. 2019 za čas razporeditve na Okrožno sodišče v C. uvrsti v 50. plačni razred, ki na ta dan znaša 3.009,28 EUR in se usklajuje z veljavno zakonodajo, tožnici pa pripada dodatek na delovno dobo in ostali dodatki v skladu z zakonom.

2. Tožena stranka v obrazložitev svoje odločitve najprej navaja, da je tožnica nastopila funkcijo okrajne sodnice z dnem 16. 4. 2009 in da po oceni sodniške službe, ki jo je izdelal Personalni svet Višjega sodišča v C. z dne 1. 9. 2015, izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Nadalje navaja, da je bila tožnica skladno s Spremembo letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v C. in njegovih organizacijskih enot, navedeno v izreku odločbe, ki je pričela veljati z dnem 1. 3. 2016, razporejena na pravdni oddelek tožene stranke. Kot razloge nadaljnjega tožničinega opravljanja dela na tem oddelku tožene stranke, navaja število nerešenih IV P in N zadev, pripad teh zadev, prihajajočo uveljavitev Družinskega zakonika in kadrovsko strukturo sodnikov na Okrožnem sodišču v C., kar še vedno izkazuje potrebo po tem, da bi tožnica svoje delo na tem oddelku opravljala še naprej. Pojasnjuje tudi, da je sama tožnica na razgovoru soglašala z njeno nadaljnjo razporeditvijo na navedeni oddelek, za reševanje IV (očitno pomotoma zapisano namesto IV P) in N zadev. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe so navedene še okoliščine, ki se nanašajo na tožničino plačo in dodatke. Glede na navedeno je tožena stranka odločila tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov (razen iz razlogov, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega) z zatrjevanim posegom v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine.

4. Tožnica se uvodoma opredeljuje do pravnega pouka izpodbijane odločbe, ki po njenem stališču ni ustrezen. V pravnem pouku je namreč zapisano zgolj, da se lahko tožnica pritoži zoper odločbo glede uvrstitve v plačni razred, ni pa naveden segment odločbe, s katerim se primarno posega v tožničine pravice, ki je v ponovni razporeditvi okrajne sodnice na navedeni oddelek okrožnega sodišča. Ne glede na to, po tožničinem prepričanju ni dvoma, da je zoper izpodbijano odločbo dopusten upravni spor, tako po 2. in 4. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot na podlagi 157. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). V zvezi z dopustnostjo upravnega spora tudi pojasnjuje, da letni razpored dela ne predstavlja akta poslovanja sodišča in ne odločbe, s katero se posega v pravice posameznika.

5. Tožnica se v nadaljevanju tožbe opredeljuje do pogojev za razporeditev, določenih v petem odstavku 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki vsebuje časovno omejitev razporeditve. Po stališču tožnice je predmetna določba jasna in jo je treba razlagati tako, kot glasi. Razporeditev okrajnega sodnika na okrožno sodišče je tako dopustna zgolj in samo za obdobje 3 let. Ker je tožena stranka tožnico razporedila na navedeni oddelek, ob upoštevanju njene prve razporeditve na ta oddelek za obdobje od 1. 3. 2016 do 28. 2. 2019, je izpodbijana odločba v nasprotju z zakonsko določbo petega odstavka 71. člena ZS, zaradi česar zakon ni bil pravilno uporabljen. Po stališču tožnice, ne glede na morebitni obstoj delovnih potreb sodišča, okrajnega sodnika ni mogoče ponovno razporediti na okrožno sodišče po tem, ko je bil predhodno že dodeljen na okrožno sodišče za celotno obdobje, kolikor ga zakon dopušča. Prav tako je glede dopustnosti razporeditve irelevantno morebitno soglasje sodnika za ponovno razporeditev, saj ga zakon sploh ne predvideva in tudi sicer razporeditve ne pogojuje s predhodnim soglasjem, sicer pa tožnica ni podala soglasja za nadaljnjo razporeditev na pravdni oddelek, ampak je nasprotno izrazila svoje mnenje o neustreznosti nadaljnje razporeditve na okrožno sodišče glede na to, da je preteklo obdobje 3 let. 6. Tožnica nadalje opozarja, da odločba niti v izreku niti v obrazložitvi ne vsebuje časovnega trajanja ponovne razporeditve, kar pomeni, da predstavlja časovna komponenta za tožnico popolno neznanko. Tudi iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita. Podana je absolutno bistvena kršitev določb postopka, saj izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na nedoločeno obdobje trajanja tožničine ponovne razporeditve.

7. Tožnica zatrjuje tudi kršitev več ustavno varovanih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer kršitev načela enakosti pred zakonom, načela neodvisnega sodnika in načela zakonitega sodnika. Z razporeditvijo tožnice na okrožno sodišče je poseženo v načelo enakosti, saj je tožnica razporejena v izhodiščni plačni razred okrožnega sodnika in nima možnosti napredovanja glede plačnih razredov, kar jo postavlja v neenakopravni položaj v odnosu do okrajnih in okrožnih sodnikov. Glede neodvisnega in zakonitega sodnika tožnica izpostavlja, da sodi v zadevah iz okrožne pristojnosti, to je v družinskih pravdnih in nepravdnih postopkih, pri čemer nima statusa okrožne sodnice, medtem, ko pogojev za razporeditev na okrožno sodišče kot okrajna sodnica ne izpolnjuje več, saj je njeno obdobje razporeditve že preseglo obdobje treh let. 8. Tožnica sodišču primarno predlaga, da izpodbijani akt odpravi in se tožnice ne razporedi na pravdni oddelek Okrožnega sodišča v C., podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženi stranki naloži povrnitev tožničinih stroškov postopka. Tožnica v dokazne namene predlaga lastno zaslišanje in vpogled v določene listinske dokaze, torej smiselno opravo glavne obravnave.

9. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem se je opredelila do tožbenih očitkov, ki jim nasprotuje. Najprej pojasnjuje, da je presenečena in razočarana nad vložitvijo tožbe, ker je tožnica predsednici sodišča v razgovoru pojasnila, da sicer pisnega soglasja ne bo dala, z razporeditvijo pa soglaša. Če bi bila predsednica sodišča seznanjena s tem, da tožnica šteje svoj položaj za tako kritičen, da bo vložila tožbo, bi bil tožničin položaj drugače urejen oziroma bi tožena stranka skušala najti tudi za tožnico sprejemljivo rešitev.

10. Tožena stranka se v nadaljevanju odgovora na tožbo opredeljuje do procesnih predpostavk za vložitev tožbe. Glede pravočasnosti vložitve tožbe sodišču predlaga, da preveri, če je tožba vložena pravočasno, saj iz drugopisa tožbe, vročenega toženi stranki, izhaja, da je Upravno sodišče tožbo prejelo 25. 3. 2019, kar je po preteku 30-dnevnega roka, šteto od prejema napadene odločbe. Navaja pa tudi, da je tožba na podlagi 5. člena ZUS-1 nedovoljena, ker tožnica ni izkoristila predvidenega pravnega varstva, ki ga zakon določa v primeru razporeditve sodnikov po 71. členu ZS. Tožnica bi namreč morala, če bi želela uspešno uveljavljati svoje pravice v zvezi z razporeditvijo, zoper letni razpored dela za leto 2019, s katerim je bila razporejena na navedeni oddelek, vložiti napoved pritožbe in potem tudi pritožbo. Postopek pravnega varstva, ki ga zakon omogoča sodnikom, razporejenim po 71. členu ZS, je torej določen, vendar se ga tožnica ni poslužila. Tožničina tožba je že iz tega razloga nedovoljena, poleg tega pa v tem primeru ni mogoče govoriti o kršenju tožničinih ustavno zagotovljenih človekovih pravic, ker se tožnica kot sodnica pritožuje zoper odločbo, ki je zgolj izvedba veljavnega letnega razporeda, ki ga ni izpodbijala, pa tudi izpodbijana odločba je bila izdana po ustnem in pisnem soglasju tožnice, ki je bilo sicer nekaj dni po izdaji odločbe umaknjeno (očitno pomotoma navedeno, da je tožnica podala pisno soglasje, ki ga je nato umaknila). Tožena stranka navaja, da je izpodbijana odločba zgolj izvedbena odločba kot podlaga za izplačilo plače tožnici v navedeni višini, ker v letnem razporedu dela hkrati z razporeditvami niso določene tudi plače sodnikov. Z odpravo odločbe, kot to predlaga tožnica, bi bila torej tožnica celo v slabšem položaju glede plače, kot je sedaj, zato se postavlja tudi vprašanje njenega pravnega interesa za to tožbo.

11. Tožena stranka še izpostavlja, da je v teku postopek ugotavljanja razporejanja okrajnih sodnikov na okrožno sodišče, saj je Sodni svet, ki je že bil seznanjen s problematiko razporejanja okrajnih sodnikov na okrožno sodišče, od predsednika Višjega sodišča v C. zahteval, da se opredeli o morebitnih kršitvah v zvezi z razporeditvijo okrajnih sodnikov na Okrožno sodišče v C. po četrtem odstavku 71. člena ZS. Zaradi navedenega tožena stranka sodišču predlaga, da ta postopek prekine oziroma z odločitvijo počaka do sprejema stališča Sodnega sveta o tej problematiki, če ne bo sledilo stališču tožene stranke glede nedovoljenosti te tožbe.

12. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, postopek prekine do sprejema stališča Sodnega sveta, sicer pa tožbo zavrne. Tožena stranka je sodišču predlagala, da v dokazne namene zasliši tožnico in predsednico tožene stranke ter vpogleda v določene listinske dokaze.

K točki I izreka:

13. Tožba je utemeljena.

14. Predmet presoje v obravnavanem upravnem sporu je odločba tožene stranke, s katero je bila tožnica po ugotovitvi, da je bila kot okrajna sodnica že v letu 2016 razporejena na pravdni oddelek tožene stranke in uvrščena v 50. plačni razred (točka 1 izreka), z njenim soglasjem v letu 2019 ponovno razporejena na ta oddelek zaradi še vedno obstoječih delovnih potreb (točka 2 izreka) in za čas ponovne razporeditve uvrščena v 50. plačni razred z opredeljenimi ostalimi pravicami iz tega naslova (točka 3 izreka).

15. Sodišče se uvodoma opredeljuje do procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko obravnavo tožbe in v zvezi s katerimi je sodišče na podlagi 36. člena ZUS-1 zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe. Tožena stranka je namreč v odgovoru na tožbo izpostavila, da po njenem stališču določene procesne predpostavke v obravnavanem upravnem sporu niso izpolnjene in je sodišču predlagala preveritev obstoja teh predpostavk. V zvezi s tem sodišče pripominja, da mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZUS-1 na razloge iz prvega odstavka tega člena, ki predstavljajo procesne predpostavke, paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Tako sodišče opravi predhodni preizkus tožbe in v primeru ugotovitve, da katera od procesnih predpostavk ni izpolnjena, tožbo s sklepom zavrže. 16. Glede navedb tožene stranke, ki se nanašajo na pravočasnost vložitve tožbe, sodišče pojasnjuje, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

17. Sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena 20. 2. 2019, kar med strankama ni sporno. Kot izhaja iz potrdila pošte na poštni ovojnici in sprejemnega žiga sodišča je bila tožba na pošto priporočeno oddana 22. 3. 2019, sodišče pa jo je prejelo 25. 3. 2019. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 22. 3. 2019, iz česar izhaja, da je bila predmetna tožba vložena pravočasno.

18. Nadalje sodišče ugotavlja, da je izpolnjena tudi procesna predpostavka, ki se navezuje na prvi odstavek 6. člena ZUS-1 (tožena stranka se v odgovoru na tožbo napačno sklicuje na 5. člen ZUS-1), v skladu s katerim upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Po stališču tožene stranke bi bilo treba tožbo zavreči, ker bi morala tožnica za uspešno uveljavljanje svojih pravic v zvezi s predmetno razporeditvijo v upravnem sporu, uporabiti pravna sredstva zoper letni razpored dela za leto 2019. Pri tem tožena stranka še pojasnjuje, da je izpodbijana odločba zgolj izvedbena odločba kot podlaga za izplačilo plače tožnici.

19. V zvezi s tem sodišče najprej povzema kronološki potek relevantnih aktov, ki se nanašajo na ponovno razporeditev tožnice kot okrajne sodnice na navedeni oddelek okrožnega sodišča. Dne 14. 12. 2018 je takratna začasna predsednica Okrožnega sodišča v C. objavila Letni razpored dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v C. in njegovih organizacijskih enotah za leto 2019, s katerim je tožnico razporedila na navedeni oddelek. Dne 20. 2. 2019 pa je bila izdana izpodbijana odločba.

20. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica navedeni letni razpored dela ni izpodbijala na način in po postopku, ki je določen v šestem odstavku 71. člena ZS. Vendar sodišče v nasprotju s stališčem tožene stranke ugotavlja, da je predmetna tožba ne glede na to dopustna. V prvem odstavku 2. člena ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Pri tem je upravni akt (drugi odstavek 2. člena ZUS-1) upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Sodišče odloča v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1).

21. Glede na zgoraj opisane zakonske določbe, ki opredeljujejo okvir odločanja v upravnih sporih, sodišče ugotavlja, da predstavlja akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnice, odločba tožene stranke, ki jo tožnica tudi tožbeno izpodbija. Ta akt je tudi dokončen, saj ni predvidena nikakršna pritožba zoper razporeditev tožnice.

22. Sodišče ne sledi navedbam tožene stranke, da je izpodbijana odločba zgolj izvedbena odločba kot podlaga za izplačilo plače tožnici v navedeni višini, ker v letnem razporedu dela hkrati z razporeditvami niso določene plače sodnikov. Takšne navedbe so v nasprotju z vsebino izpodbijane odločbe, ki v izreku (v točki 2) tožnico ponovno razporeja na navedeni oddelek in pri tem tudi že v izreku pojasnjuje razloge za takšno odločitev (še vedno obstoječe delovne potrebe), ki jih podrobneje pojasni v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tako je bila tožnica razporejena na navedeni oddelek na podlagi izpodbijane odločbe, v kateri je tožena stranka tudi časovno opredelila začetek trajanja ponovne razporeditve tožnice. Tako ima po presoji sodišča izpodbijana odločba glede tožničine razporeditve konstitutivni učinek in ji v točki 2 ni mogoče pripisati izvedbenega učinka. Del izpodbijane odločbe se sicer nanaša tudi na izplačilo plače in dodatkov (točka 3 izpodbijane odločbe), vendar je po presoji sodišča to nujna posledica razporeditve tožnice v točki 2 izpodbijane odločbe, nikakor pa ne izključna vsebina izpodbijane odločbe z odločitvijo o razporeditvi tožnice v letnem razporedu dela. V nadaljevanju sodišče opozarja, da sodišče v predmetnem upravnem sporu ne odloča o zakonitosti objavljenega letnega razporeda dela, niti se ne opredeljuje do vprašanja dopustnosti upravnega spora zoper letni razpored dela. Sodišče odloča o zakonitosti razporeditve tožnice na navedeni oddelek po izdani izpodbijani odločbi. Toženi stranki pa pojasnjuje, da letni razpored dela po presoji sodišča ne more biti akt, ki bi nadomeščal akt o prerazporeditvi sodnika v skladu z določbo petega odstavka 71. člena ZS. Iz navedenih razlogov ni mogoče slediti zatrjevanju tožene stranke, da tožba ni dopustna, ker tožnica ni izkoristila vseh pravnih sredstev zoper letni razpored dela.

23. V povezavi z zgoraj obrazloženimi razlogi sodišče tudi zavrača navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da se postavlja vprašanje tožničinega pravnega interesa za to tožbo, ker bi bila tožnica z odpravo izpodbijane odločbe v slabšem položaj glede plače, kot je sedaj. Kot že navedeno, je bilo z izpodbijano odločbo primarno odločeno o ponovni predmetni razporeditvi tožnice, za izpodbijanje česar je nedvomno podan tožničin pravni interes za vložitev tožbe.

24. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da so v obravnavanem upravnem sporu za vsebinsko obravnavo predmetne tožbe izpolnjene vse procesne predpostavke, določene v prvem odstavku 36. člena ZUS-1. Na drugačno odločitev ne vpliva pravni pouk v izpodbijani odločbi, ki glasi, da se lahko sodnik (v konkretnem primeru tožnica) zoper odločbo pritoži v roku 8 dni od prejema odločbe le glede uvrstitve v plačni razred, o pritožbi pa bo odločal Sodni svet. Ne glede na to, da torej tožnica ni bila poučena o možnosti vložitve upravnega spora, to ne pomeni izgube te njene pravice, saj napačen oziroma pomanjkljivi pravni pouk, ki je v nasprotju z veljavnimi pravnimi predpisi, ne more biti v škodo posameznikom, ki tožbeno zatrjujejo nezakonitost izdanih aktov in/ali kršitev ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

25. Postopek in pogoji razporeditve okrajnih sodnikov na okrožno sodišče ter pravice sodnikov in časovni okvir razporeditve je urejen v petem odstavku 71. člena ZS, v skladu s katerim se lahko okrajne sodnike razporedi na okrožno sodišče le, če imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj kot okrajni sodniki in je z zadnjo oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje. Tako razporejeni sodniki so z vidika stvarne pristojnosti in izvrševanja sodniške funkcije izenačeni z okrožnimi sodniki in imajo pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv okrožni sodnik, če je njihova plača nižja od tega plačnega razreda. Čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.

26. V skladu z navedenim določilom ZS je zakonodajalec, ki je tovrstne razporeditve uvedel z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-L), razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča omejil na skupno trajanje največ treh let. Navedena določba je povsem jasna in ne dopušča kakršnekoli ekstenzivne razlage razporeditve okrajnih sodnikov na okrožna sodišča nad tem časovnim okvirjem, določenim v zakonu. Takšen zaključek velja tudi v primeru morebitnih večkratnih razporeditev, kar izhaja iz vsebine navedenega določila, ki opredeljuje, da čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.

27. Ker je bila tožnica, ki je okrajna sodnica, na Okrožno sodišče v C. razporejena za obdobje od 1. 3. 2016 do 28. 2. 2019, je bila s tem izčrpana možnost nadaljnje razporeditve te (okrajne) sodnice na okrožno sodišče. Glede na to, da je bila tožnica z izpodbijano odločbo razporejena od 1. 3. 2019 dalje, pri čemer njena ponovna razporeditev ni časovno omejena, sodišče ugotavlja, da je takšna razporeditev tožnice, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS, torej nezakonita. Na ugotovitev sodišča, da je predmetna razporeditev tožnice nezakonita, ne vpliva niti razlog razporeditve, ki ga tožena stranka utemeljuje z obstojem delovnih potreb, niti morebitno podano soglasje tožnice za razporeditev, katerega obstoj si stranki sicer različno razlagata. Če bi želel zakonodajalec na ta način urediti razporeditev okrajnih sodnikov na okrožna sodišča preko treh let, bi takšne razporeditve v besedilu člena pogojeval z danim soglasjem sodnika. Ker iz vsebine relevantne zakonske določbe to ne izhaja, pri čemer je soglasje sodnika nerelevantno tudi za razporeditev okrajnega sodnika na okrožno sodišče do treh let, tožena stranka v odgovoru na tožbo neutemeljeno zatrjuje, da je tožnica za ponovno razporeditev na okrožno sodišče podala soglasje.

28. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba, na podlagi katere je tožnica kot okrajna sodnica v nasprotju z določilom petega odstavka 71. člena ZS razporejena na okrožno sodišče, nezakonita in je tožena stranka materialno pravo v tem delu napačno uporabila. S takšno sporno razporeditvijo tožnice bi lahko bila kršena tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ki med drugim zagotavlja sojenje sodnika, ki je izbran po vnaprej določenih pravilih.

29. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba iz navedenih razlogov nezakonita, se ni opredeljevalo do utemeljenosti tožbenih navedb v delu zatrjevanih absolutno bistvenih kršitev določb postopka v zvezi s časovno neopredeljenim trajanjem ponovne tožničine razporeditve ter ostalih zatrjevanih kršitev ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

30. Sodišče ni sledilo predlogu tožene stranke, da prekine postopek oziroma z odločitvijo počaka do sprejema stališča Sodnega sveta o sporni problematiki. Sodišče namreč na stališča Sodnega sveta ni vezano, prav tako Sodni svet ni organ, ki je pristojen za podajanje razlag zakonskega besedila. Sodišče sodi na podlagi ustave in zakonov, na tej podlagi pa je tudi sprejelo navedeno odločitev.

31. Predmetno zadevo je sodišče opredelilo kot absolutno prednostno, ker se odloča o razporeditvi tožnice na okrožno sodišče, ko je bila tožnica v času vložitve tožbe že razporejena preko zakonsko določenega roka, kar je sodišče tudi ugotovilo kot nezakonito. Tudi iz tega razloga (poleg zgoraj navedenega) sodišče ne more slediti predlogu tožene stranke, da z odločitvijo počaka do sprejema stališča Sodnega sveta o razporejanju okrajnih sodnikov na okrožna sodišča. 32. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, kot je v primarnem tožbenem zahtevku predlagala tožnica. Pri tem ni sledilo delu tega tožbenega zahtevka, da se tožnice ne razporedi na pravdni oddelek tožene stranke, ker je z odpravo odločbe zadeva vrnjena v stanje, kot je bila pred izdajo odločbe, ko tožnica s konstitutivnim učinkom še ni bila ponovno razporejena na navedeni oddelek tožene stranke.

33. Sodišče je v obravnavanem primeru skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni izvedlo dokazov, ki sta jih predlagala tako tožnica kot toženka, saj med strankama ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

K točki II izreka: Ker je sodišče ugodilo tožbi in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnica skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Glede na to, da je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Tožena stranka jih je tožeči stranki dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila. Plačana sodna taksa bo skladno z določbo točke C. opombe 6.1. Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) vrnjena tožeči stranki po uradni dolžnosti.