Jedro

V konkretnem primeru zatrjevana kršitev ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka skuša preko te postopkovne kršitve uveljavljati zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, pri katerih računih gre za razliko med številom opravljenih ur in urami, zaračunanimi v škodo tožene stranke, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 75605/2014 z dne 5. 6. 2014 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek glavnice v višini 850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2014 dalje in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 10,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka izpodbijane sodbe). V preostalem delu, v 1. odstavku izreka za znesek glavnice v višini 2.770,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2014 dalje do plačila in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 33,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2014 dalje do plačila, je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 75605/2014 z dne 5. 6. 2014 razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožeči stranki je naložilo v povračilo 462,82 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov tožene stranke v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper prisodilni del sodbe se je iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, zlasti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožila tožena stranka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa glede pravnih ali dejanskih vprašanj ni zapletena. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) pa se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo računa št. 7/14 z dne 22. 5. 2014 za delo, opravljeno za toženo stranko. Pravdni stranki sta poslovno sodelovali, in sicer tožeča stranka kot podizvajalec tožene stranke, tožena stranka pa kot podizvajalec tretjega (naročnik toženi stranki). Sodišče prve stopnje je pogodbeno razmerje presojalo po določilih Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) o podjemni pogodbi. V novem sojenju je sodišče prve stopnje ugodilo delu zahtevka po vtoževanem računu, in sicer po zadnji postavki, razliki v premalo plačanih 425 urah po 2,00 EUR na uro, skupaj 850,00 EUR.

7. Sklicevanje pritožnice na 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljeno. Nobenega nasprotja ni namreč v tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki plačala več ur kot naj bi jih tožeča stranka sploh opravila in pa ugoditvijo delu zahtevka, ki se nanaša na razliko v plačilu že plačanih ur. Tožena stranka namreč delu zahtevka, ki se nanaša na razliko med plačano urno postavko 8,00 EUR in dogovorjeno urno postavko v višini 10,00 EUR ni dovolj konkretizirano ugovarjala, da bi bilo mogoče v postopku zaključiti, da je vtoževana razlika pokrita s presežkom opravljenih ur.

8. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na neskladje med trditveno podlago, izjavo tožnika na naroku in zaključki sodišča. Iz pritožbeno neizpodbojnih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da gre za 425 ur, ki jih je tožeča stranka od tožene že dobila plačane, a po 8,00 EUR. Že iz trditev tožene stranke same, povzetih v izpodbijani sodbi (14. točka obrazložitve), pa je razvidno tudi, da je tožena stranka tožeči stranki plačala za preko 500 opravljenih ur dela. Ker je bilo v postopku ugotovljeno tudi, da je urna postavka znašala 10,00 EUR, v izpodbijani sodbi zato glede ugotovljenih dejstev ni nobenih nejasnosti in nasprotij. Pritožbene trditve (ki tudi sicer merijo na ugotovljeno dejansko stanje), da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo razliko v urni postavki za drug objekt, kot terja tožnik sam, so zato neutemeljene.

9. Tožena stranka nadalje trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer v zvezi s cenikom z dne 10. 10. 2013, ki naj ne bi veljal za storitve, opravljene mimo pogodbe iz leta 2013. V konkretnem primeru zatrjevana kršitev ne pomeni protispisnosti, temveč tožena stranka skuša preko te postopkovne kršitve uveljavljati zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, pri katerih računih gre za razliko med številom opravljenih ur in urami, zaračunanimi v škodo tožene stranke, kar v tem pritožbenem postopku ni dopustno. Višje sodišče še dodaja, da je naštete številke računov sodišče prve stopnje citiralo zgolj kot del trditvene podlage tožene stranke in ne predstavljajo računov, pri katerih bi bila ta razlika ugotovljena. Nobenemu od zahtevkov po teh računih namreč ni bilo ugodeno. Sodba sodišča prve stopnje tako vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni, višje sodišče jo je lahko preizkusilo, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobenih kršitev postopka, ki bi vplivale na pravilnost ali zakonitost sodbe.

10. Ker torej pritožba ne uveljavlja pravno upoštevnih pritožbenih razlogov, podani pa niso niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.