Jedro

Toženka bi lahko očitke o napačni ugotovitvi dejanskega stanja (glede pojasnilne dolžnosti) uveljavljala v pritožbenem postopku z odgovorom na pritožbo, vendar te možnosti ni izkoristila. S spremembo sodbe na drugi stopnji zato ni bila prikrajšana za pravico do pritožbe.

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Toženka morata tožnikom plačati stroške odgovora na revizijo 2.874,56 EUR v 15 dneh od vročitve te odločbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Bistvo pravdne zadeve in bistvo revizijskega postopka

1.V tej zadevi je sporno vprašanje veljavnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih. V revizijskem postopku se presoja procesno vprašanje, ali je bila toženka prikrajšana za pravico do pritožbe, ker se zaradi zanjo ugodnega izreka sodbe sodišča prve stopnje ni mogla pritožiti zoper dejanske ugotovitve, medtem ko je sodišče druge stopnje sodbo spremenilo in tožbenim zahtevkom ugodilo.

Ozadje zadeve

2.Prvi tožnik je z toženko leta 2007 sklenil hipotekarno kreditno pogodbo (za stanovanjski namen) v švicarskih frankih, v protivrednosti 150.000 EUR, z odplačilno dobo 240 mesecev. Posojilo je bilo namenjeno poplačilu obstoječega kredita in renovaciji stanovanjske nepremičnine. Druga do četrta tožeča stranka so nastopile kot poroki in plačniki ter zastavni dolžniki. Po sklenitvi pogodbe je tečaj CHF v primerjavi z EUR znatno narasel. Dne 29. 1. 2015 je toženka s prvim tožnikom in drugo tožnico sklenila aneks, s katerim so se dogovorili o spremembi valutne klavzule iz CHF v EUR.

3.Tožniki so s tožbo uveljavljali ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in aneksa, notarskega zapisa in sporazuma o zavarovanju terjatve, sklenjenega ob kreditni pogodbi, ter ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke, njen izbris iz zemljiške knjige ter plačilo 147.000 EUR.

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

4.Sodišče prve stopnje je vse tožbene zahtevke zavrnilo. Ocenilo je, da toženka ni dokazala, da bi tožnike seznanila z valutnim tveganjem; informacije o tveganjih so tudi v nemškem jeziku, ki ga tožniki ne razumejo. Vendar pa zaradi možnosti spremembe v evrski kredit, ki je bila realizirana, po presoji sodišča prve stopnje ni podana nepoštenost pogodbenega pogoja.

5.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je: (i) ugodilo zahtevkom za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in aneksa, notarskega zapisa ter sporazuma o zavarovanju terjatve, ter (ii) ugotovilo neveljavnost vknjižbe hipoteke in odredilo njen izbris. V delu o kondikcijskem zahtevku (147.000 EUR) je zavrnilni del razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Pritrdilo je, da banka ni ustrezno izpolnila pojasnilne dolžnosti, za zmotno pa je štelo presojo, da ni kršitve načela dobre vere kot elementa nepoštenosti pogodbenega pogoja. Presodilo je, da pomanjkljiva pojasnila o valutnem tveganju ustvarjajo napačno predstavo o bistvenih sestavinah pogodbe ter da tudi možnost konverzije v EUR potrošniku ne zagotavlja učinkovite zaščite.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

6.S sklepom II DoR 398/2023 z dne 17. 4. 2024 je Vrhovno sodišče RS dopustilo revizijo glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo pravico do pravnega sredstva (pritožbe), ko je samo spremenilo sodbo ter zadeve ni vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje?

Povzetek navedb iz revizije

7.Toženka uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker se zaradi zanjo ugodnega izreka prvostopenjske sodbe ni mogla pritožiti zoper zanjo neugodne dejanske ugotovitve (zlasti o neizpolnjeni pojasnilni dolžnosti), pritožbeno sodišče pa je sodbo spremenilo v njeno škodo in te ugotovitve vzelo za nosilne. Pojasnjuje, da je bil izrek zanjo ugoden, obrazložitev pa ne, saj je tožnikom na široko odprla pot do uspeha s pravnimi sredstvi. Meni, da je ocena o neizpolnjeni pojasnilni dolžnosti v nasprotju z listinami ter izpovedbami strank in prič, posebej izpodbija oceno, da priča A. A. ni zainteresirana za izid postopka (za razliko od uslužbenca banke). Dokazna ocena ni bila predmet pritožbenega preizkusa, pa bi toženki morala biti dana možnost, da te zaključke izpodbija s pritožbo. Poudarja, da je obrazložitev sodišča druge stopnje o pojasnilni dolžnosti skopa, ter da v reviziji zmotne ugotovitve dejanskega stanja ne more uveljavljati. Navaja tudi, da obsežno dokazno gradivo o tveganjih sprememb tečaja EUR-CHF ni bilo kritično presojeno na nobeni stopnji.

Povzetek navedb iz odgovora na revizijo

8.Tožniki menijo, da kršitve ni. Sklicujejo se na 358. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem sme pritožbeno sodišče sodbo spremeniti, če je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, materialno pravo pa zmotno uporabljeno; razveljavitev po 355. členu ZPP je izjema. Sodišče prve stopnje se ni oprlo le na izpovedbo priče A. A., temveč tudi drugih prič, ki so potrdile nerazumevanje nemščine pri prvem tožniku in odsotnost ostalih tožnikov na banki. Presoja pojasnilne dolžnosti je bila celovita in skladna s smernicami SEU. Presoja "obsežnega gradiva" ni izostala. Morebitna ponovna obravnava na prvi stopnji na izid ne bi vplivala. Pritožbeno sodišče je takšno uporabo materialnega prava potrdilo in odločalo v mejah pritožbe. Vprašanje pojasnilne dolžnosti je bilo dvostopenjsko obravnavano.

Presoja utemeljenosti

9.Revizija ni utemeljena.

10.Bistvo revizijske presoje se nanaša zgolj na procesno vprašanje, ali je sodišče druge stopnje kršilo toženkino pravico do pravnega sredstva (pritožbe) s tem, ko je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v škodo toženke, pri čemer se toženka zaradi zanjo ugodnega izreka sodbe sodišča prve stopnje zoper to odločitev ni mogla pritožiti. Toženka v jedru revizijskih navedb zatrjuje, da se zaradi postopanja sodišča druge stopnje, ki sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve ni vrnilo v novo sojenje, ni mogla zoperstaviti zanjo neugodnim dejanskim ugotovitvam (glede pojasnilne dolžnosti).

Relevantno procesnopravno stanje

11.Sodišče prve stopnje je tožbene zahtevke zavrnilo. Tožniki so se pritožili, sodišče druge stopnje pa je pritožbi ugodilo in zahtevkom ugodilo (odločitev prve stopnje je razveljavilo le glede kondikcijskega zahtevka).

12.Sodišče prve stopnje je v razlogih ocenilo, da banka pojasnilne dolžnosti ni ustrezno izpolnila, vendar naj bi bilo načelo vestnosti in poštenja zadostno spoštovano zaradi možnosti (in izvedbe) konverzije v evrski kredit. Valutna klavzula zato po njegovi oceni ni pomenila nepoštenega pogodbenega pogoja.

13.Zoper to odločitev so se tožniki pritožili, pri čemer presoje o neustrezno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti seveda niso izpodbijali. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritrdilo prvi stopnji: toženka ni pojasnila konkretnega delovanja valutne klavzule, tožnika nista bila jasno opozorjena na potencialno zelo negativne posledice, splošna izjava o prevzemu tveganja pa ne zadošča. Za zmotno je štelo stališče, da ni kršitve načela dobre vere kot elementa presoje nepoštenosti; pri kreditih v tuji valuti neustrezna pojasnilna dolžnost praviloma pomeni nepošten pogodbeni pogoj. Poudarilo je tudi, da možnost ali izvedba konverzije v evrski kredit ne zagotavlja učinkovite zaščite pred posledicami valutnega tveganja, če potrošnik predhodno ni bil ustrezno poučen.

O odgovoru na pritožbo kot ofenzivnem sredstvu

14.Revizijska navedba toženke, da se zaradi zanjo ugodnega izreka sodbe sodišča prve stopnje zoper to odločitev ni mogla pritožiti, drži. Pritožnikov nasprotnik, ki je z izpodbijano sodbo uspel, načeloma nima pravnega interesa za pritožbo. Vendar to ne velja vedno: v obrazložitvi so lahko tudi dejanske ugotovitve, ki bi ob drugačnem pravnem stališču pritožbenega sodišča delovale v njegovo škodo. Če pritožbeno sodišče takšno pravno stališče sprejme, mora neizpodbijane dejanske ugotovitve vzeti za podlago svoje odločbe, zato lahko pritožnikov nasprotnik propade, ne da bi imel možnost pritožbeno izpodbijati zanj neugodne dejanske ugotovitve. V takih primerih bi bil prikrajšan za pravico do pritožbe, hkrati pa postavljen v neenakopraven položaj, ker - za razliko od nasprotnika - zase škodljivih dejanskih ugotovitev ne bi mogel izpodbijati s pritožbo. Po stališču sodne prakse

Presoja konkretnega primera

15.Čeprav toženka zaradi zanjo ugodnega izreka prvostopenjske sodbe ni imela pravnega interesa za pritožbo, je lahko očitke o napačni ugotovitvi dejanskega stanja (glede pojasnilne dolžnosti) uveljavljala v pritožbenem postopku z odgovorom na pritožbo. Te možnosti ni izkoristila; iz spisa izhaja, da odgovora ni vložila. Ob takem procesnopravnem stanju izvajanja v reviziji, da ni mogla uveljavljati svojih pravic v postopku na drugi stopnji in da je zaradi spremembe sodbe na drugi stopnji prikrajšana za pravico do pritožbe, niso utemeljena.

Odločitev o reviziji

16.Odgovor na revizijsko vprašanje je torej negativen. Toženki pravica do pravnega sredstva iz razlogov, ki jih uveljavlja v reviziji, ni bila odvzeta. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Stroški

17.Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženka z revizijo ni uspela, sama krije svoje stroške revizijskega postopka, tožnikom pa mora povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 2.874,56 EUR, odmerjenih po Odvetniški tarifi.

Sestava senata in glasovanje

18.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Po stališču Ustavnega sodišča (Up-1266/05 z dne 7. 6. 2007 z dne 7. 6. 2007, 8.-10. točka obrazložitve) v takšnem primeru s spremembo odločitve na drugi stopnji niso kršena procesna jamstva, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave. Primerjaj tudi odločbo Up-856/18 z dne 28. 10. 2019 in odločbo VS RS Cp 18/2017 z dne 5. 3. 2018.

2Prim. J. Zobec v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 365-367. Poudarjeno je, da je odgovor na pritožbo najpomembnejše sredstvo uresničevanja kontradiktornosti v pritožbenem postopku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 378

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.