Jedro

Pri hipoteki je treba razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem smislu in prenehanjem v formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.

Materialnega prenehanja hipoteke zaradi poteka časa torej izvršilno sodišče v primeru, kadar hipoteka še ni formalno izbrisana iz zemljiške knjige, ne more presojati, saj temu instrumentarij izvršilnega postopka nenazadnje niti ni namenjen. Presoja izvršilnega sodišča je omejena na obstoj, višino in vrstni red priglašene terjatve. V predmetni zadevi so tako dolžnik kot izvršilna upnika izpodbijali obstoj terjatve zastavnih upnikov, sodišče prve stopnje pa je tudi že ugotovilo, da med izvršilnima upnikoma, dolžnikom in zastavnima upnikoma obstaja nasprotje o dejstvu, ali je hipotekarna terjatev zastavnih upnikov prenehala zaradi poplačila ali ne, kar pomeni, da bi moralo dolžnika in izvršilna upnika napotiti na pravdo, kot utemeljeno opozarja pritožba.

Izrek

I. Pritožbi zastavnih upnikov C.C. in D.D. se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „1. Zahtevek zastavnih upnikov C.C. in D.D., za poplačilo denarne terjatve v znesku 169.076,00 EUR, zavarovane s hipoteko z ID pravice 1111 na podlagi notarskega zapisa SV 78/07 z dne 1.2.2007, se zavrne.

2. Zastavna upnika C.C. in D.D. sta dolžna dolžniku E.E. v roku 8 dni od vročitve tega sklepa nerazdelno povrniti 466,65 EUR stroškov postopka.

3. Iz prejete kupnine 86.000,00 EUR se poplačajo: - upnika A. A. in B.B. za stroške izvršbe I 49/2017 v znesku 2.137,94 EUR in delno za terjatev v znesku 82.175,79 EUR, - Republika Slovenija (Finančna uprava RS) za davek na promet nepremičnin v znesku 1.686,27 EUR.“

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožujeta zastavna upnika C.C. in D.D. iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da upnika in dolžnik za svoje trditve o poplačilu zavarovane terjatve niso predložili nobenega dokaza razen izbrisne pobotnice, ki pa ne izkazuje prenehanja terjatve, saj se v praksi izbrisne pobotnice izdajajo v naprej in deponirajo pri notarju. Terjatev očitno ni bila poplačana, saj bi bila sicer hipoteka izbrisana iz zemljiške knjige. Zastavna upnika sta imetnika hipoteke in bi skladno s 172. členom ZIZ kot imetnika najstarejše hipoteke, ki sta terjatev pravočasno priglasila, morala biti tudi poplačana. Tudi sicer bi moralo sodišče presojati trditve o poplačilu terjatve, ki so ostale neizkazane, oziroma stranke napotiti na pravdo, namesto tega pa je materialnopravno zmotno presojalo navedbe, da je terjatev zastavnih upnikov zastarala. Ob tem se je postavilo na stališče, da je do zastaranja prišlo, ker zastavna upnika oziroma njuna pravna prednica niso izkazali aktivnosti v smislu izterjave terjatve, zato je hipoteka zastarala. To je nekorektno, saj je pravna prednica zastavnih upnikov umrla 19. 12. 2016, zastavna upnika pa sta se kot imetnika hipoteke v zemljiško knjigo vpisala šele 9. 7. 2019, kar pomeni, da terjatve niti niso mogli uveljavljati, zato skladno s 360. členom OZ zastaranje ta čas ni moglo teči. Zastavna upnika še opozarjata, da je hipoteka stvarna pravica, zato zastaranje ne pride v poštev, saj zastara lahko samo terjatev, ne pa hipoteka kot sredstvo njenega zavarovanja. Ob tem 343. člen OZ določa, da tudi v primeru zastaranja hipotekarni upnik ohrani pravico do poplačila iz zastavljene stvari. Zastaranje terjatve pa nima nobene zveze z obstojem hipoteke v zemljiški knjigi. V kolikor upnika uveljavljata, da je hipoteka zastarala, tak ugovor ne more voditi k izbrisu hipoteke iz zemljiške knjige, zastaranje terjatve pa tudi ni zakonski razlog za prenehanje hipoteke. Izbrisa hipoteke v vsem tem času nihče ni zahteval, kar je razumljivo, saj zavarovana terjatev ni prenehala. Dokler je hipoteka vpisana, imata zastavna upnika pravico do poplačila. Navedb o zastaranju ni mogoče enačiti z uveljavljanjem izbrisnih razlogov za izbris hipoteke iz zemljiške knjige. Sodišče je tudi napačno odločilo, da morata zastavna upnika dolžniku povrniti stroške, saj iz sklepa ne izhaja, da bi sodišče sledilo navedbam dolžnika, temveč je odločitev oprlo na navedbe upnikov. Terjatev, njeno višino in vrstni red namreč lahko izpodbija le upnik ali tisti, ki ima pravico do poplačila, ne pa tudi dolžnik, ki ni izkazal, da terjatve ni mogel izpodbijati prej z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom. Dolžniku je bilo zemljiškoknjižno stanje ves čas znano in bi lahko že zdavnaj dosegel izbris hipoteke, če terjatve res več ne bi bilo. Zaradi izpodbijanja terjatve bi moralo sodišče stranke napotiti na pravdo. Zastavna upnika predlagata razveljavitev sklepa in priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Upnika A.A. in B.B. v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po opravljenem razdelitvenem naroku, na katerem se po četrtem odstavku 207. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke, skladno z določbami 208. člena ZIZ odločalo o poplačilu terjatev iz kupnine 86.000,00 EUR za nepremičnini z ID znakom del stavbe X, last dolžnika do celote, in z ID znakom parcela Y, last dolžnika do 1/8. 6. Ob tem je ugotovilo, da sta glede na podatke zemljiške knjige prva v vrsti za poplačilo iz kupnine za nepremičnino z ID znakom del stavbe X zastavna upnika C.C. in D.D., ki imata vknjiženo hipoteko na podlagi notarskega zapisa SV 78/07 z dne 1. 2. 2007 in ki sta svojo terjatev v znesku glavnice 169.076,00 EUR priglasila z vlogo z dne 10. 9. 2019. 7. Dolžnik je z vlogo z dne 20. 9. 2019 priglašeno terjatev zastavnih upnikov C.C. in D.D. izpodbijal (prim. drugi odstavek 201. člena ZIZ). Navedel je, da njune terjatve ne priznava, ker je že bila v celoti poplačana njuni pravni prednici F.F. z izročitvijo stanovanja v objektu D v pritličju na naslovu M. Dolžnik je ugovarjal tudi zastaranje pravice hipotekarnih upnikov iz naslova hipoteke, saj bi morala svoja upravičenja s tožbo uveljavljati v zastaralnem roku 10 let, česar pa nista storila. Hipoteka je bila v zemljiško knjigo vpisana 2. 3. 2007 in je desetletni zastaralni rok že potekel. Priložil je številne listinske dokaze.

8. Skladno s prvim odstavkom 201. člena ZIZ sta terjatev zastavnih upnikov na razdelitvenem naroku izpodbijala tudi izvršilna upnika A.A. in B.B. Navedla sta, da je terjatev že zdavnaj v celoti poplačana in ne obstaja več, prav tako pa je tudi že zastarana. V dokaz svojih navedb sta priložila listinsko dokumentacijo.

9. Po prvem odstavku 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev, napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o višini in vrstnem redu izpodbijane terjatve.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je med zastavnima upnikoma C.C. in D.D. na eni strani ter izvršilnima upnikoma in dolžnikom na drugi strani sicer spor o dejstvu, ali je terjatev zastavnih upnikov po notarskem zapisu prodajne pogodbe SV 78/07 z dne 1. 2. 2007 prenehala zaradi poplačila ali ne, vendar pa je obrazložilo, da strank kljub temu ni napotilo na pravdo, ker se pri odločitvi ni oprlo na to dejstvo, temveč je obstoj terjatve zastavnih upnikov primarno presojalo z vidika zastaranja hipotekarne terjatve, kar pa predstavlja uporabo materialnega prava. Ob tem je v bistvenem zaključilo, da zastavna upnika nista upravičena do poplačila svoje priglašene terjatve, saj je hipoteka na podlagi tretjega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) ugasnila zaradi zastaranja s potekom desetletnega roka od zapadlosti terjatve dne 1. 9. 2018, ker zastavna upnika nista ne zatrjevala ne izkazala, da bi bila sama ali njuna pravna prednica aktivna v smislu uveljavljanja svoje hipotekarne terjatve in bi prišlo do pretrganja zastaranja v smislu 365. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

11. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tako razlogovanje sodišča prve stopnje napačno. Pri hipoteki je treba razlikovati med njenim prenehanjem v materialnem smislu in prenehanjem v formalnem smislu. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige (ker je npr. prenehala zavarovana terjatev, ker je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini, ker je bila nepremičnina prodana za poplačilo zavarovane terjatve, ker je hipoteka ugasnila oziroma zastarala zaradi poteka časa,...), medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 154. člena SPZ), ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine (prim. 29. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Povedano drugače, ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek (206. člen ZZK-1 in naslednji) oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila (drugi odstavek 211. člena ZZK-1), ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.1

12. Materialnega prenehanja hipoteke zaradi poteka časa torej izvršilno sodišče v primeru, kadar hipoteka še ni formalno izbrisana iz zemljiške knjige, ne more presojati, saj temu instrumentarij izvršilnega postopka nenazadnje niti ni namenjen. Presoja izvršilnega sodišča je skladno z določbami 201. člena ZIZ omejena na obstoj, višino in vrstni red priglašene terjatve. V predmetni zadevi so tako dolžnik kot izvršilna upnika izpodbijali obstoj terjatve zastavnih upnikov, sodišče prve stopnje pa je tudi že ugotovilo, da med izvršilnima upnikoma, dolžnikom in zastavnima upnikoma obstaja nasprotje o dejstvu, ali je hipotekarna terjatev zastavnih upnikov po notarskem zapisu prodajne pogodbe SV 78/07 z dne 1. 2. 2007 prenehala zaradi poplačila ali ne, kar pomeni, da bi moralo dolžnika in izvršilna upnika po prvem odstavku 202. člena ZIZ napotiti na pravdo, kot utemeljeno opozarja pritožba.

13. Ker torej vprašanje obstoja terjatve zastavnih upnikov ostaja nerazrešeno, je preuranjena odločitev o njuni obveznosti plačila dolžnikovih stroškov ter tudi odločitev o poplačilu izvršilnih upnikov iz kupnine za prodane nepremičnine.

14. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi zastavnih upnikov C.C. in D.D. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Več o vprašanju zastaranja hipoteke glej dr. Tomaž Keresteš, SPZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, strani 700 do 702, in dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik in dr. Renato Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, strani 448 in 449.