Jedro

V Splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne police in ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica, razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, ni jasno razmejena. To pa pomeni, da je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, torej tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 2.350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19.5.2008 dalje do plačila, v roku 15 dni, v presežku je tožbeni zahtevek za tek zamudnih obresti od 4.5.2008 do 19.5.2008, zavrnilo (1. in 2. odst. 1. točke izreka); odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 718,06 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato se je ne da preizkusiti. Sodišče je napačno ugotovilo, da je do škodnega dogodka prišlo 12.9.2006. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo zapisala, da zanjo, na podlagi vse dokumentacije, ni sporen datum škodnega dogodka, ki pa je 12.9.2007. Tožnik je v tej smeri svoje trditve na obravnavi dne 25.2.2010, tudi popravil. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za vpogled v ponudbo za VIP premoženjska zavarovanja Moj DoM in v ponudbo za zavarovanje splošne civilne odgovornosti XY-1/2009. Navedeni listini, ki prikazujeta bistveno razliko v višini premije med zavarovanjem odgovornosti po stanovanjskem zavarovanju in zavarovanjem odgovornosti iz dejavnosti, namreč kažeta na namensko uporabo določbe iz 1. točke 3. odst. 49. čl. Splošnih pogojev za VIP premoženjsko zavarovanje stanovanjske opreme – v nadaljevanju Splošni pogoji, to je, da je namen izključitve takšnega kritja ravno izključitev večjega rizika, ki se pričakuje pri opravljanju takšne dejavnosti, kot se je v trenutku poškodbe tožnika, izvajala pri zavarovancu tožene stranke. Sodišče je napačno presojalo določbo 1. točke 3. odst. 49. čl. Splošnih pogojev. Nobene pravno relevantne zveze z vprašanjem obstoja kritja po sklenjeni polici, nima utemeljitev sodišča, da gre v navedenem primeru za sosedsko pomoč po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC. Sosedska pomoč je po tem zakonu le oblika dela, ki se ne šteje za delo na črno in zato ne rešuje vprašanja vsakdanjosti opravljanja konkretnega dela ali njegove pridobitnosti. V konkretnem primeru ni izpolnjena nobena od dveh predpostavk po Splošnih pogojih za ugoditev tožbenemu zahtevku, torej, da bi šlo za dejavnost, ki se opravlja v vsakdanjem življenju in da ta dejavnost nima pridobitnega namena. V vsakdanjem življenju zasebniki prav gotovo nimajo ob svojih stavbah postavljenega odra in ne izvajajo del na takšnih odrih. Tesarska dela, kot so se izvajala v tem primeru, se ponavadi opravljajo v okviru poklicne dejavnosti. Šlo je za delo na gradbišču in na višini, takšna dela zahtevajo ustrezno pripravo, orodja in strokovno znanja, takšno delo pa je potrebno presojati tudi z vidika obširne zakonodaje, ki ureja postopke in način opravljanja takega dela in s katero zakonodajalec stremi k zagotavljanju večje varnosti pri njegovem izvajanju. Opaženje gradbenih objektov tudi ni mogoče smatrati za konjiček. Prav tako je pridobitnost dejavnosti, ob opravljanju katere je prišlo do škodnega dogodka, potrebno presojati z vidika, da je zavarovanec s tožnikovo pomočjo zaslužil znesek, ki bi ga moral plačati izvajalcu, ki ima registrirano dejavnost za opravljanje takih del. Pridobitne dejavnosti ni mogoče gledati tako ozko, da se šteje za pridobitno dejavnost samo dejavnost, ko nekdo za opravljeno delo prejme denar. V konkretnem primeru torej ne gre za zavarovalni primer, glede katerega je bilo sklenjeno obravnavano zavarovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Razloge sodišča prve stopnje za ugoditev tožbenemu zahtevku, pritožbeno sodišče sprejema, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja: Tožnik je v tožbi navedel, da je do škodnega dogodka prišlo 12.9.2007, na obravnavi dne 25.2.2010 pa datum popravil v 12.9.2006, čemur tožena stranka ni nasprotovala. Pravilno je zato sodišče prve stopnje štelo, da je do škodnega dogodka prišlo 12.9.2006 (glej tudi medicinsko dokumentacijo). Sicer pa spornost datuma škodnega dogodka, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.

Povsem utemeljeno sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov z vpogledom v ponudbo za VIP premoženjska zavarovanja Moj DoM št. PR 004152206 in ponudbo za zavarovanje splošne civilne odgovornosti XY-1/2010. Z njima bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki ne bi mogle spremeniti odločitve sodišča. Tožnik se je dne 12.9.2006 poškodoval pri zavarovancu tožene stranke, J. Š., kateremu je pomagal pri polaganju opaža na hlev. Pri tem je stal na doma narejenem odru, ki ga je izdelal zavarovanec tožene stranke, ki pa je pod težo tožnika popustil. Pri padcu si je tožnik z žago poškodoval obraz, utrpel pa je tudi udarnine na obeh rokah ter po telesu. J. Š. ima pri toženi stranki sklenjeno premoženjsko zavarovanje po polici št. 41522206, katere sestavni del so tudi Splošni pogoji (priloga B2), ki v 1. točki 3. odst. 49. čl. določajo, da zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči zavarovanec kot zasebnik v vsakdanjem življenju, vendar ne pri opravljanju obrtne ali kake druge dejavnosti, razen dejavnosti (konjičkov), ki ne služijo v pridobitne namene. Med pravdnima strankama ni sporno, da se je nesreča zgodila po krivdi J. Š.. Sporno pa je bilo, ali je ta škodo povzročil kot zasebnik v vsakdanjem življenju in ali ni morda šlo za pridobitno dejavnost, kar bi izključilo obveznost izplačila odškodnine s strani tožene stranke.

Nesporno je, da niti zavarovanec tožene stranke niti tožnik nimata registrirane obrtne ali kake druge dejavnosti, kar pomeni, da J. Š. škode ni povzročil kot obrtnik in da se ni opravljala obrtna dejavnost, temveč je zavarovanec tožene stranke škodo povzročil kot zasebnik v vsakdanjem življenju. Tožena stranka je trdila, da je šlo za opravljanje pridobitne dejavnosti, saj je zavarovanec tožene stranke s tožnikovo pomočjo zaslužil znesek, ki bi ga moral sicer plačati izvajalcu, ki ima registrirano dejavnost za opravljanje takih del. V Splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne police in ki jih je vnaprej pripravila zavarovalnica, razmejitev med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo, ni jasno razmejena. To pa pomeni, da je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, torej tožnika (83. čl. Obligacijskega zakonika – OZ). Pri razlagi, ali je šlo pri opaženju hleva, ki ga je opravil zavarovanec tožene stranke s pomočjo tožnika, za nepridobitno dejavnost ali za pridobitno dejavnost iz razloga, kot ga je navedla tožena stranka, se je sodišče prve stopnje, po mnenju pritožbenega sodišča, upravičeno, oprlo na pojem „medsosedska pomoč“, kot ga opredeljuje ZPDZC (5. odst. stran 3 sodbe) in utemeljeno zaključilo, da, ker je šlo za opravljanje dela med sosedi, ker med zavarovancem tožene stranke in tožnikom ni bila sklenjena pogodba, in ker je tožnik delo opravil brez plačila, ni šlo za izvajanje pridobitne dejavnosti.

Prišlo je torej do škode, ki jo sklenjeno zavarovanje krije, zato je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno in zakonito ugodilo (1. točka 3. odstavka 49. člena Splošnih pogojev, 921. člen Obligacijskega zakonika). Ker višina zahtevka do 2.350,00 EUR, tudi za toženo stranko ni bila sporna, niti ni sporna v pritožbi, se pritožbeno sodišče z odmero višine odškodnine, ni ukvarjalo.

Glede na povedano je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. čl. ZPP).