Jedro

Ob prejemu pritožbe organ prve stopnje preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi. Če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje s sklepom zavrže. Nepravočasno vložena pritožba se zavrže iz procesnih razlogov, zato takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti. Iz istega razloga takšnih tožbenih ugovorov ne more presojati sodišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Mestne občine A., Mestne uprave, Inšpektorata, Mestne inšpekcije, št. ... z dne 29. 3. 2004, s katero je ta zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločbo št. ... z dne 2. 2. 2004, ker je bila vloženo prepozno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da iz dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je bila odločba z dne 2. 2. 2004, kot pravilno ugotavlja tudi organ prve stopnje, tožeči stranki vročena dne 16. 2. 2004, pritožbo pa je tožeča stranka vložila dne 9. 3. 2004. Ker je bila pritožba vročena po preteku 15 dnevnega roka, ki ga za vložitev pritožbe določa 1. odstavek 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je bila prepozna in jo je bilo treba zavreči. Zadnji dan roka za vložitev pritožbe se je, glede na datum vročitve odločbe tožeči stranki, iztekel dne 2. 3. 2004. Tožena stranka se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje tudi na določbo 1. in 2. odstavka 68. člena ZUP in pojasnjuje, da gre za prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, na prekluzivne roke pa so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka v pravočasno vloženi tožbi navaja, da je kiosk, zaradi katerega je bila izdana odločba z dne 2.2.2004, postavljen z vsemi dovoljenji. Plačani so bili tudi vsi prispevki. Navaja da je prosila za podaljšanje pogodbe za najem zemljišča, vendar ji je bilo pojasnjeno, da zaradi priprave novega odloka, ki bo veljal za vse kioske v A., ni mogoče sklepati novih pogodb za mestno zemljišče. Poudarja, da je v A. več kot 30 kioskov, le njihov ima dovoljenje, zato ni pravilno, da je bil inšpekcijski ukrep izrečen le njim. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Ob prejemu pritožbe mora organ prve stopnje najprej preizkusiti, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi. Formalni pogoji so dovoljenost pritožbe, pravočasnost pritožbe in legitimacija pritožnika do pritožbe. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba jo organ prve stopnje s sklepom zavrže (2. odstavek 240. člena ZUP).

V obravnavani zadevi tožnik ne ugovarja ugotovitvam tožene stranke, da je pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje vložil po poteku 15 dnevnega zakonitega roka. Kot je pravilno pojasnila tožena, stranka gre za procesni prekluzivni rok, ki ima za posledico, da določenega procesnega dejanja, ki je vezano na rok, ni mogoče več opraviti. Zato je tožena stranka pravilno pritrdila odločitvi organa prve stopnje o zavrženju pritožbe. Nepravočasna pritožba se zavrže iz procesnih razlogov, kar pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti. Iz istega razloga takšnih tožbenih ugovorov tudi ne more presojati sodišče. Ker je tožnik v tožbi uveljavljal le ugovore, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev v zadevi, sodišče teh ugovorov ni presojalo.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.