Jedro

Okoliščina, da je za pričo v tej pravdni zadevi predlagana nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1953/2007-III je tožena stranka predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navedla je, da je tožeča stranka predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, med njimi tudi A. A., ki je bila sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani, sedaj pa je zaposlena pri Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, poleg tega pa je tesna prijateljica pooblaščenca tožeče stranke. Navedena priča in razpravljajoča sodnica B. B. sta bili sodelavki, kar vzbuja dvom o nepristranskosti te sodnice. Tudi postavitev drugega okrožnega sodnika s krajevno pristojnega sodišča bi bila razlog za nepristransko postopanje. V drugi pravdni zadevi, ki se zoper toženca vodi pred istim krajevno in stvarno pristojnim sodiščem pod III P 1952/2007, v kateri je ravno tako predlagano zaslišanje priče A. A., se je razpravljajoča sodnica že izločila. Toženec meni, da je krajevno pristojno sodišče v tej zadevi v celoti kontaminirano in da zaradi tega ne more ustrezno postopati.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadalj.) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi za postopanje drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

Če so v obravnavani pravdni zadevi ali v drugi pravdni zadevi pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti posameznih sodnic ali sodnikov, je to razlog za njihovo izločitev, ne pa za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Trditev, da je bila nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani A. A., ki je v tej pravdni zadevi predlagana za pričo, sodelavka nekaterih sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi česar naj bi bilo to sodišče v celoti "kontaminirano", ne more utemeljevati razumnega dvoma v nepristranskost sodnikov tega sodišča. Zaslišanje A. A. je mogoče, vendar ni zanesljivo, saj sodišče o dokaznih predlogih še ni odločalo. Dejstvo je, da navedena priča ni bila in ni sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani, kar pomeni, da je bila kot sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani lahko sodelavka le z nekaterimi kolegi, ki so sedaj sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani. To največje Okrožno sodišče v Sloveniji pa ima 94 sodnikov, zato ni dvoma, da večina teh sodnikov ni bila sodelavec predlagane priče A. A. na Okrajnem sodišču v Ljubljani. Sicer pa tudi nekdanje službeno sodelovanje sodnika z osebo, ki je lahko priča v pravdnem postopku, samo po sebi ne more omajati zaupanja v posameznega sodnika, še manj pa v sodišče kot skupnost večjega števila sodnikov, kajti sodniki so dolžni in zmožni opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu in to tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti. Za trditve o možnosti nepristranskega postopanja pristojnega sodišča torej po oceni Vrhovnega sodišča ni nikakršne podlage, kar pomeni, da ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je zato predlog tožene stranke kot neutemeljen zavrnilo.