Pritožbenim navedbam o tem, da zaradi neakreditiranega postopka ni zagotovila, da so bili postopki opravljeni v skladu z mednarodnimi standardi ne gre slediti in je sodišče prve stopnje upravičeno mnenja NFL sprejelo kot zanesljiva. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavzelo stališče, da samo dejstvo akreditacije ni odločilnega pomena, priča pa je pojasnila, da je predmet akreditacije le to, kar sodi med empirično (merljivo) znanost, da pa so tudi postopki, ki niso akreditirani, izvedeni po pravilih stroke in da vsako poročilo pregleda še drug izvedenec in vodja oddelka.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi ne gre pritrditi stališču o obstoju hudega nepotrebnega trpljenja oškodovanca oziroma obtoženčevega izživljanja nad njim, temveč izvedeni dokazi dopuščajo ravno nasproten zaključek, torej da je smrt pri oškodovancu nastopila hitro in brez dolgotrajnih ali stopnjevanih fizičnih oziroma psihičnih bolečin, ki bi po intenziteti presegale trpljenje oziroma bolečine, ki so običajne pri vsakem odvzemu življenja.
I.Pritožbi zagovornice obtoženega A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni
1.v opisu kaznivega dejanja tako, da se:
-iz abstraktni opisa izpusti besedilo: "na grozovit način";
-iz konkretnega dela opisa izpusti besedilo: "dejanje pa je bilo glede na sukcesivno zadajanje številnih vbodov in vreznin po predelu glave (tudi obraza), vratu, hrbta in prsnega koša, uporabo različnih ostrih predmetov (škarje in nož), storjeno na grozovit način, saj je pri žrtvi povzročil hudo nepotrebno trpljenje in bolečine, ker je bila le ena rana smrtna in je B. B. poleg telesnih bolečin zaradi zadanih ran, utrpel tudi hude psihične bolečine, strah in grozo, ob zavedanju, da mu grozi smrt v okoliščinah brutalnega in nasilnega odvzema življenja";
2.v pravni opredelitvi kaznivega dejanja tako, da se kaznivo dejanje opredeli kot kaznivo dejanje umora po 4. točki 116. člena KZ-1;
3.v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obtoženemu izrečena kazen zniža na 22 (dvaindvajset) let zapora;
II.Pritožbi okrožne državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o stranski denarni kazni spremeni tako, da se za navedbo "in stranska denarna kazen" doda besedilo: "na podlagi drugega odstavka 45. člena KZ-1".
III.V preostalem delu se pritožbi zagovornice in okrožne državne tožilke zavrneta kot neutemeljeni in se v izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
IV.Dopolnitev pritožbe zagovornice obtoženega A. A. z dne 9. 4. 2025 se zavrže kot nedovoljena.
1.Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju KZ-1) in mu na podlagi navedenega zakonskega določila izreklo kazen 23 let zapora. Odločilo je, da se v izrečeno kazen zapora všteje čas, ki ga je obtoženi prebil v priporu od 20. 6. 2022 od 9.00 ure dalje. Izreklo mu je tudi stransko denarno kazen v višini petsto dnevnih zneskov po 10,00 EUR, kar skupno znaša 5.000,00 EUR in na podlagi prvega odstavka 48.a člena KZ-1 stransko kazen izgona tujca z ozemlja Republike Slovenije za čas petih let. Obtoženi je po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in sodno takso v višini 1.000,00 EUR, na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP pa je dolžan plačati tudi nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.
2.Zoper navedeno sodbo je zagovornica obtoženega vložila pritožbo, kot navaja sama sodbo izpodbija iz razloga kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), kršitve pravice do poštenega sojenja, zaradi napačno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne pravne kvalifikacije in previsoke zaporne kazni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje.
3.Okrožna državna tožilka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zagovornice kot neutemeljena zavrne.
4.Pritožbo je zoper sodbo vložila tudi okrožna državna tožilka in sicer zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženemu izreče kazen 30 let zapora.
5.Zagovornica obtoženega v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.
6.Pritožbi sta delno utemeljeni.
7.Obtoženčeva zagovornica uvodoma izpodbija odločitev glede zavrnitve dokaznih predlogov in sodišču prve stopnje očita, da odločitve ni ustrezno obrazložilo oziroma da se do podanih dokaznih predlogov ni opredelilo. V zvezi s postopkom in ugotovitvami Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL) je za pritožnico sporna neizvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem priče C. C., zaposlene na NFL, ki naj bi po navedbah D. D. sodelovala pri postopku odvzema brisa z noža, s katerim je bil umorjen oškodovanec in je bil najden na kraju kaznivega dejanja. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča, ki je presodilo, da so okoliščine odvzema brisa v celoti razjasnjene z zaslišanjem D. D. Iz njegove izpovedbe v preiskavi in na glavni obravnavi izhaja, da je bris opravila pripravnica C.C., sam pa je kot mentor celoten postopek nadzoroval. Odločili so se, da vzorec odvzamejo na predelu, ki je okrvavljen ter da bodo nato ugotavljali manjšinske dele. Bris so odvzeli s sredinskega dela noža, pobrisali so pretežni del ročaja, in sicer tako spodnjo kot zgornjo stran ročaja in tudi ob straneh. Glede na navedeno ne držijo pritožbene navedbe, da priča D. D. o jemanju vzorcev ni vedela povedati ničesar in da ključno pričo predstavlja C.C. Prav tako je sodišče prve stopnje pojasnilo, da glede načina odvzema brisa z ročaja noža, kot so ga izvedli na NFL nima pomislekov in tako utemeljeno ni sledilo predlogu obrambe, da se ta postopek ponovi. Obdolženi in njegova zagovornica sta tekom postopka ter tudi sedaj v pritožbi večkrat izpostavila, da naj bi se na nožu, ki je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje uporabljen pri obravnavanem kaznivem dejanju, nahajalo še več sledi, ker naj bi šlo za nož, ki so ga pokojni oškodovanec in njegovi obiskovalci uporabljali za različna opravila, med drugim tudi za rezanje konoplje oziroma pripravo druge prepovedane droge za uživanje, vendar iz poročil NFL izhaja, da so bile na nožu najdene DNK sledi le dveh oseb, in sicer pokojnega oškodovanca ter obtoženega, pri čemer večinsko komponento predstavljajo sledi krvi, v manjšem deležu pa so prisotne sledi obtoženega, kateri pa je, kot izhaja iz izpovedbe E. E. o tem, da je v kri velika količina DNK, moral predmetni nož zelo močno držati, da so se le-te sledi sploh ohranile. Glede na navedeno tako niti ni verjetno, da bi na nožu bile najdene DNK sledi še drugih oseb, ki naj bi pred tem rokovale z nožem oziroma glede na vse okoliščine primera to ne bi spremenilo zaključkov sodišča prve stopnje, kot bodo predstavljeni v nadaljevanju te sodbe. Obramba tudi napačno interpretira izjavo D. D. o tem, da bi ponoven odvzem brisa lahko dal drugačen rezultat, saj je pojasnil, da bi se sprememba lahko nanašala le na delež manjšinskih sledi, v smislu da bi v posameznih brisih lahko manjkalo določeno število alelov, večinski delež (kri) pa bi ostal enak. V zvezi s potopitvijo noža v ekstrakcijsko raztopino pa je o neustreznosti takšne metode povedala priča F. F., ki je pojasnila, da bi se zaradi prisotnosti krvi žrtve v tem primeru izredno slabo pomnoževala manjšinska komponenta in to ne bi bilo smiselno.
8.Nadalje pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za opravo poizvedb glede prekrivanja baznih postaj ter glede morebitnih območij, kjer ni mobilnega signala. Z navedenim dokazom bi obtoženi lahko dokazal trditve iz svojega zagovora oziroma potrdil svoj alibi. Pritožbeno sodišče se v zvezi z navedenim pridružuje presoji sodišča prve stopnje, da zbrani podatki italijanskih in slovenskih mobilnih operaterjev predstavljajo dokaze, ki omogočajo zaključek o gibanju obtoženčevega telefona. Poleg tega tudi ni jasno, katero dejstvo oziroma katera navedba obtoženčevega zagovora glede alibija bi se s predlaganim dokazom potrdila, saj je obtoženi v preiskavi in na glavni obravnavi navedel dva različna poteka dogodkov kritičnega dne oziroma krajev, kjer naj bi se v kritičnem času, ko je prišlo do umora oškodovanca, nahajal in tako izvedba tega dokaza, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne bi v ničemer doprinesla k drugačni ugotovitvi relevantnih dejstev. V zvezi s tem je obramba predlagala tudi zaslišanje G. G., sodišče prve stopnje pa je zavrnitev tega dokaznega predloga logično pojasnilo, da navedeni policist ni ugotavljal pokritosti signala mobilne telefonije in morebitnega prekrivanja baznih postaj, temveč je sestavil zgolj uradni zaznamek (priloga A30 spisa) o pregledu vsebine podatkov telefonskega prometa obtoženčeve pozivne številke, kot so jih ugotovili že italijanski varnostni organi. Po mnenju sodišča prve stopnje z njegovim zaslišanjem niti ne bi bilo mogoče razjasniti dejstev, kot predlaga obramba, čemur se pridružuje tudi pritožbeno sodišče in tem razlogom nima kaj dodati. V zvezi s pridobljenimi prometnimi podatki pa pritožnica še izpostavlja, da je sporno, kdo je izdal Evropski preiskovalni nalog (EPN) ter da sodišče naloga sploh ni preverjalo. Drži sicer, da v postopku pred prvostopenjskim sodiščem v predmetni EPN ni bilo vpogledano, a je bilo na naroku dne 21. 5. 2024 pojasnjeno, da so bili podatki pridobljeni iz spisa tožilstva v Trstu, ki je vzporedno vodilo predkazenski postopek zaradi umora oškodovanca B. B. Slednje izhaja tudi iz prebranega dopisa Oddelka lokalne policijske postaje Mestne občine Trst naslovljenega na Urad državnega tožilstva Republike Italije z dne 9. 4. 2022 (list. št. 583 oz. 1605 spisa). Zagovornica vsemu navedenemu ni oporekala, pritožbene navedbe, da bi moral EPN izdati preiskovalni sodnik pa, glede na to, da s strani organov pregona ni šlo za odreditev pridobitve podatkov od italijanskih operaterjev, ne držijo in ni dvoma v zakonitost postopanja policistov, ki lahko takšne podatke pridobijo na podlagi številnih pravnih aktov, ki urejajo mednarodno policijsko sodelovanje (npr. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma, Bilateralni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske Republike o čezmejnem policijskem sodelovanju, Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije - ZSKZDČEU-1).
9.Obtoženčeva zagovornica nadalje izpodbija odločitev glede zavrnitve predlogov za postavitev različnih izvedencev. Glede postavitve izvedenca telekomunikacijske stroke, ki naj bi pregledal oškodovančev telefon, pritožnica ni izkazala svojih sumov, da naj bi bilo v ta telefon kakorkoli posegano, prav tako tudi ni navedla, katero za odločitev relevantno dejstvo naj bi se na ta način ugotovilo in je odločitev sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe predlaganega dokaza povsem na mestu. Enako velja tudi glede predloga, da se postavi izvedenec psihološke stroke, ki naj bi podal izvid in mnenje o tem ali je pri obtožencu morda podana kakšna duševna motnja. Tekom celotnega predkazenskega postopka kot tudi postopka v preiskavi in na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje se namreč ni pojavil nikakršen dvom glede obtoženčeve prištevnosti. Obramba je dokazni predlog podala šele proti koncu dokaznega postopka, natančneje v vlogi z dne 12. 7. 2024, svojega predloga pa niti ni utemeljila z navedbo relevantnih okoliščin oziroma ni predložila nikakršne medicinske dokumentacije, ki bi kazala na možnost, da bi bila pri obtožencu prisotna določena duševna motnja ali manjrazvitost, zaradi katere ne bi mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ne bi mogel svojega ravnanja imeti v oblasti in je takšen dokazni predlog neutemeljen in tudi nesubstanciran. Kar pa zadeva predlog za postavitev izvedenca, ki naj bi na podlagi podatkov o višini in konstituciji obtoženega ter oškodovanca ter podatkov o dinamiki storitve obravnavanega kaznivega dejanja podal mnenje, ali je obtoženi lahko ravnal kot mu je očitano, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je že na podlagi zbranih podatkov jasno, da je bil oškodovanec večji od obtoženca, da pa je bil šibkega zdravja in bolehen, zaradi česar razlike v telesnih konstitucijah niso odločilne. Poleg tega tudi iz izpovedbe izvedenca H. H. izhaja, da tudi ob upoštevanju podatkov o konstituciji vpletenih ne bi mogel zanesljivo odgovoriti, ali je možen konkreten način oziroma potek zadajanja ran in tako tudi v zvezi s tem sodišče druge stopnje nima pomislekov glede razlogov prvostopenjskega sodišča.
10.Pritožnica neuspešno izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prič I. I., J. J. in K. K., ki naj bi izpovedale, da ne drži, da naj bi se oškodovanec obtoženca bal, saj je sodišče prve stopnje logično pojasnilo, da to dejstvo za odločitev v predmetni zadevi ni relevantno oziroma odločilno, poleg tega so bile okoliščine odnosa med obtoženim in oškodovancem v zadostni meri razjasnjene že z drugimi dokazi. Nenazadnje pa zagovornica tudi ni dostavila naslovov predlaganih prič, kot se je zavezala na naroku dne 9. 4. 2024 in tako dokazni predlog niti ni bil primeren za obravnavo. Enako velja tudi glede dokaznega predloga, da se pridobijo videoposnetki nadzornih kamer avtobusne postaje v A., kateri naj bi potrdili obtoženčev zagovor, da se ni nahajal na kraju kaznivega dejanja. Navedene videoposnetke so organi pregona namreč že poskušali pridobiti, a kot izhaja iz dopisa Legije karabinjerjev Furlanija Julijska Krajina iz Nabrežine z dne 11. 7. 2022, kateri je bil prebran na naroku za glavno obravnavo dne 14. 9. 2023, posnetki zaradi zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov niso bili več na razpolago.
11.Pritožnica nazadnje še opozarja, da je tekom postopka na prvi stopnji sodišče večkrat zaprosila, da se ji omogoči vpogled v Blu-ray nosilce s podatki prometa oškodovančevega telefona na drugačen način oziroma da se ji dostavi podatke v natisnjeni obliki. Enako je predlagala tudi glede CD nosilcev s podatki prometa na telefonu obtoženega. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu zagovornice, kot ga je podala na predobravnavnem naroku in odredilo, da se ji dostavijo kopije navedenih nosilcev podatkov. V nadaljevanju je zagovornica na naroku dne 12. 6. 2024 podatke o prometu obtoženčevega telefona prejela tudi v tiskani obliki, navedeni dokaz je bil tudi izveden na glavni obravnavi dne 5. 7. 2024, izpis relevantnih podatkov oškodovančevega telefona pa se nahaja tudi v prilogah sodnega spisa in bi ga obramba lahko kadarkoli vpogledala oziroma iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil takšen vpogled onemogočen. Ob ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje ustrezno poskrbelo, da se stranke seznanijo z dokaznim gradivom ter da pritožnica niti ne pojasni v čem naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, pritožba neutemeljeno očita kršitev pravice do obrambe kot jo določa 29. člen Ustave Republike Slovenije (URS).
12.Pritožnica v okviru uveljavljanja kršitve določb postopka izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve dokaznega predloga za postavitev drugega laboratorija, ki bi bil akreditiran za postopek izdvajanja večinske iz mešanih sledi. V zvezi z navedenim pritožnica uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj po njeni oceni poročila oziroma mnenja Nacionalnega forenzičnega laboratorija (v nadaljevanju NFL) niso zanesljiva iz razloga, ker NFL za navedeni postopek ni akreditiran. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje so poročila NFL prepričljiva in verodostojna. Pri tem se je oprlo na izpovedbo L. L., ki je pojasnila, da je predmet akreditacije le to kar sodi med empirično (merljivo) znanost, da pa so tudi postopki, ki niso akreditirani, izvedeni po pravilih stroke in da vsako poročilo pregleda še drug izvedenec ter vodja oddelka. Tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zavzelo stališče, da samo dejstvo akreditacije ni odločilnega pomena.
V zvezi z odvzetimi biološkimi sledmi na ročaju noža je NFL sestavil dve poročili o preiskavi, in sicer poročilo št. 233-1356/2022/20 z dne 20. 5. 2022 (priloga A1/63) in št. 233-1356/2022/30 z dne 7. 6. 2022 (priloga A1/71). Iz prvega poročila izhaja, da se na ročaju nahaja mešanica bioloških sledi treh ali več oseb, večinsko komponento pa predstavljajo sledi pokojnega oškodovanca. Iz drugega poročila pa je razvidno, da so po prejemu primerjalnega vzorca obtoženca z verjetnostjo, ki meji na gotovost potrdili, da so v mešanici bioloških sledi na ročaju noža prisotne biološke sledi oškodovanca in obtoženega A. A. Priča F. F. je pojasnila tudi v pritožbi izpostavljeno razliko v navedenih poročilih glede števila oseb, katerih sledi naj bi se nahajale na nožu in povedala, da je navedba v osnovnem poročilu posledica sklepanja glede na največje število alelov v posameznem lokusu ter da računalniški program nakaže za koliko oseb bi lahko šlo, ko pa so delali konkretne primerjave in izračune, je bilo ugotovljeno, da gre za mešanico sledi dveh oseb. Pritožnica nadalje navaja, da je morda ob ogledu kraja dejanja kdo drug doniral sledi ter da je bilo zaradi velikega števila donorjev potrebno dvigniti analitsko mejo, a so te pritožbene navedbe brez podlage oziroma protispisne. Da bi prišlo do kontaminacije sledi ni izkazano, prav tako iz poročila v prilogi A1/63 ne izhaja, da bi pri profiliranju DNK za sled št. 29 (bris kovinskega ročaja noža) prišlo do dviga analitske meje (slednje bi bilo ob navedbi vzorca označeno z nadpisanim številom 1 oz. 2). Tudi okoliščina, da priča F. F. ni vedela povedati, zakaj je M. M. pri navedenem vzorcu reagiral z zakasnitvijo na zanesljivost predstavljenih ugotovitev ne vpliva, saj je, kot izhaja iz navedenega poročila in izpovedbe E. E., navedeni test namenjen ugotavljanju prisotnosti sledi krvi, v tem primeru oškodovančeve in se ne nanaša na biološke sledi obtoženca. Glede na vse navedeno in da obramba razen delnega pomanjkanja akreditacije tekom postopka in v pritožbi ni izpostavila nobenega drugega vsebinskega konkretnega razloga zaradi katerega ugotovitve NFL naj ne bi bile verodostojne, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni sledilo predlogu obrambe, da se angažira drug neodvisni in akreditirani laboratorij za forenzično in kriminalistično tehnično preiskavo. Poleg tega so tudi v samem dokaznem predlogu zagovornice z dne 5. 7. 2024 zgolj navedene določene ustanove, glede katerih pa obramba predlaga, da sodišče še preveri ali imajo zahtevano akreditacijo in tako tudi sam dokazni predlog ni ustrezen. Pritožbenim navedbam o tem, da zaradi neakreditiranega postopka ni zagotovila, da so bili postopki opravljeni v skladu z mednarodnimi standardi tako ne gre slediti in je sodišče prve stopnje upravičeno mnenja NFL sprejelo kot zanesljiva, takšna ocena pa je skladna tudi z zahtevami, ki jih je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v odločbah, ki jih izpostavlja pritožnica v zvezi s pomenom izbranih metod in pogojev v katerih je pridobljen posamezni dokaz ter da sodišče ne sme sprejeti mnenj, ki so podana brez preverjenih in standardiziranih metod.
13.V nadaljevanju zagovornica obtoženega izpodbija tudi ugotovljeno dejansko stanje in izpostavlja posamezna dejstva in okoliščine, ki po njeni presoji omajejo ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča, vendar pritožbeno sodišče po preučitvi celotne zadeve, pritožbenih navedb in razlogov izpodbijane sodbe ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče po resnici in popolnoma ugotovilo vsa odločilna dejstva in pravilno presodilo, da vsi zbrani dokazi vodijo k zaključku, da je obtoženi storil obravnavano kaznivo dejanje. V zvezi s pritožbenimi navedbami o tem, da je bilo na dan smrti oškodovanca pri njem več ljudi, kateri so vsi hodili mimo oškodovančevega trupla, nihče pa ni poklical policije, pritožbeno sodišče ugotavlja, da slednje sicer drži, dokazni postopek je zanesljivo pokazal, da so se neposredno pred in po smrti oškodovanca na kraju dejanja nahajali N. N., O. O., P. P. in R. R., vendar za nikogar izmed njih dokazi ne kažejo, da bi bil storilec kaznivega dejanja. Okoliščine njihovih obiskov in njihovo ravnanje je natančno preverilo in ob ugotavljanju poteka dogodkov kritičnega dne na domu oškodovanca upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnica opozarja, da so navedene osebe odvisniki od prepovedanih drog, vendar ta okoliščina, glede na skladnost njihovih izpovedb in njihovo prepričljivost tudi v povezavi z drugimi dokazi, ne more omajati njihove verodostojnosti. Temu je kvečjemu pripisati določene nelogičnosti v njihovem ravnanju, ko ob najdbi trupla niso obvestili pristojnih organov ter da je N. N. P. P. posredno nagovarjal, da tistega večera obišče oškodovanca, vendar pa to ne pomeni, da priče niso izpovedovale po resnici oziroma, da bi namenoma in usklajeno obremenile obtoženca in je sodišče prve stopnje njihovim skladnim izpovedbam utemeljeno verjelo, saj jih potrjujejo tudi drugi dokazi (analize najdenih bioloških sledi na vhodnih vratih in kopalniškem oknu oškodovančeve hiše in na cigaretnih ogorkih v okolici, opažanja prič S. S. in Š. Š. o gibanju oseb in avtomobilov v okolici hiše oškodovanca, analiza posnetkov nadzornih kamer glede gibanja vozila Fiat Panda v uporabi N. N.).
14.Nadalje pritožnica navaja, da je tudi obtoženi pogosto obiskoval oškodovanca in da so njegove biološke sledi na nožu posledica teh obiskov in dejstva, da so s tem nožem drobili drogo. Kot je prepričljivo pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi glede na številne obiskovalce oškodovanca, torej na ročaju noža morale ostati biološke sledi tudi teh oseb, pa temu ni bilo tako, poleg tega pa iz izpovedbe priče L. L. tudi izhaja, da je morala oseba, ki je poleg oškodovanca pustila sledi na nožu, glede na prisotnost krvi, ki vsebuje veliko DNK, nož zelo močno držati in tudi ta okoliščina vodi v zaključek, da je obtoženi nož uporabil za storitev obravnavanega kaznivega dejanja. Prvostopenjsko sodišče se je prav tako natančno opredelilo do verjetnosti, da bi bile biološke sledi na najdenem vžigalniku (sled št. 46) posledica morebitnih predhodnih obiskov obtoženega pri oškodovancu in argumentirano zaključilo, da je obtoženčeva sled na tem vžigalniku nastala ob storitvi kaznivega dejanja, kar vse izhaja iz 82. - 84. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Glede bioloških sledi na vrtnih škarjah pa je bilo na podlagi analiz NFL in izpovedbe L. L. ugotovljeno, da na njih razen DNK oškodovanca zaradi vpliva ognja oziroma visoke temperature ter posledične degradacije bioloških sledi ni bilo mogoče ugotoviti drugih komponent mešane sledi, pritožbene navedbe glede kontaminacije te sledi pa nimajo podlage v podatkih spisa.
15.Za pritožnico je nadalje sporna tudi najdba listka z obtoženčevimi podatki na kraju kaznivega dejanja, in sicer po njenem mnenju kaže na to, da je bila storitev obravnavanega dejanja obtoženemu podtaknjena, saj se na listku nahajajo biološke sledi R. R. Tudi ta sklepanja je prepričljivo ovrglo že sodišče prve stopnje, ki je pojasnilo, da je bil R. R. reden obiskovalec oškodovanca ter da se je zaradi nereda pogosto dotikal številnih predmetov v hiši. Obtoženemu se sicer niti ne očita, da bi sporni listek napisal sam in tudi sodišče prve stopnje pojasnjuje, da podatek o avtorju listka niti ni relevanten, pomembna je le okoliščina, da je oškodovanec dan pred smrtjo obtoženega pozval, da mu sporoči svoj naslov ter da je navedene podatke potreboval v pričakovanju povračila dolga.
16.Sodišče prve stopnje je natančno analiziralo tudi obtoženčev zagovor in ga ocenilo v povezavi z izpovedbama prič T. T. in U. U. ter preostalimi dokazi. Po presoji pritožbenega sodišča oceni, kot izhaja iz 45. in 46. ter 67. do 77. točke obrazložitve te sodbe ni kaj dodati. Obtoženi je v preiskavi in na glavni obravnavi podal različen zagovor o tem, kje naj bi se nahajal v kritičnem času dne 1. 4. 2022, in sicer naj bi bil sprva doma, nato naj bi po 11.30 uri odšel v trgovino, kasneje, ob 12.30 pa v B. od koder naj bi se vrnil po 16.30 uri. Na glavni obravnavi je svoj zagovor spremenil in navajal, da je bil do približno 15. ali 16. ure na domu partnerke T. T., kjer naj bi z njeno hčerko U. U. varil ograjo, skupaj naj bi pojedli kosilo, nato pa naj bi šel v trgovino, domov in v C. ter D. Izpovedbi T. T. in U. U., ki sta sicer potrdili, da je bil kritičnega dne obtoženi pri njima, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot neprepričljivi, saj se razlikujeta glede časovnega poteka dogodkov in je tudi ob upoštevanju podatkov o lokacijah obtoženčevega telefona utemeljeno zaključilo, da je obtoženi izvršil očitano mu kaznivo dejanje. Pritožnica opozarja, da je priča U. U. predložila dokaz, da je navedenega dne z obtoženim varila ograjo, a ji sodišče prve stopnje kljub temu ni verjelo. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče ugotavlja, da okoliščina, da naj bi obtoženi z navedeno pričo opravljal določena dela niti ni sporna, saj sta o tem izpovedala tudi policista V. V. in Z. Z., ne gre pa slediti navedbam priče in obtoženega o tem, da naj bi na ograji delala dopoldne in v času kosila, saj sta policista navedeno dejstvo zaznala šele okrog 14.45 oz. 15.00 ure, v vmesnem času pa se obtoženi, glede na podatke baznih postaj, ni nahajal na domu T. T. Prav tako ne gre slediti pritožbenim navedbam o tem, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni preverilo ali bazna postaja E. pokriva tudi dom T. T. oziroma ali morda tega območja telefonski signal sploh ne pokriva. Potrebno je namreč upoštevati, da se je obtoženčev telefon v nasprotju z njegovimi navedbami, da je bil celoten čas na domu T. T., premikal v smeri italijansko - slovenske meje, analiza siceršnje vsakodnevne uporabe telefona pa tudi ni pokazala, da bi bila obtoženčeva pozivna številka toliko časa izključena oziroma je dlje časa ne bi zaznavale italijanske bazne postaje. Tudi dne 1. 4. 2022, ko naj bi po navedbah obtoženega in prič T. T. in U. U. obtoženi bil pri njih doma, je bila pozivna številka izključena le v kratkem časovnem obdobju med 12.14 in 13.40 uro. Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe o tem, da obtoženi v tem kratkem času ni mogel priti peš iz A. do F., saj izpovedba priče Š. Š. kaže na to, da je obtoženega na kraj dejanja nekdo pripeljal. Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, ob kateri uri naj bi obtoženi opravil dvig denarja na bankomatu v A. Po obtoženčevih lastnih navedbah naj bi to bilo ob 17.39 uri, kar pa je izven obdobja v katerem je bil ugotovljen čas smrti oškodovanca in tako navedeno dejstvo niti ni relevantno.
17.Pritožnica nazadnje naniza še določene indice, in sicer da bi obtoženi, če bi storil očitano dejanje, pri tem uporabil rokavice, da bi s kraja dejanja zagotovo odnesel drogo, saj je bil sam uživalec, da v njegovem avtomobilu (katerega niti ni uporabil za prevoz do F.) in na njegovih oblačilih (ki so bila sicer zasežena več dni po dejanju in ni izkazano, da bi jih obtoženi nosil tudi kritičnega dne) ni bilo najdenih nikakršnih sledi, da je tudi oškodovanec grozil obtožencu ter da je po izročitvi telefona policistom šel dvakrat sam na postajo po telefon. Vse te okoliščine že same po sebi, še zlasti pa glede na vse ostale dokaze, sklepa, da je prav obtoženi storilec obravnavanega dejanje v ničemer ne morejo relativizirati. Glede na vse navedeno je tako ugotoviti, da zagovornica z obširnimi pritožbenimi navedbami, pri tem pa zgolj s parcialno analizo in pretresanjem posameznih dejstev in okoliščin, neupoštevaje pri tem celoto vseh zbranih dokazov in dejstev ki iz njih izhajajo, podaja zgolj svojo lastno dokazno oceno in presojo dokazov, katera pa zaključkov sodišča prve stopnje, ki so natančno podkrepljeni s prepričljivimi in logičnimi razlogi, ne more v ničemer omajati in je pritožba glede nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja neutemeljena.