Jedro

Že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije. To stališče se lahko v drugi povezani zadevi ob dodatnih okoliščinah in/ali dodatnih pravnih argumentih tudi spremeni, vendar spremenjeno stališče ni razlog za izločitev sodnika. Stranka lahko tako stališče izpodbija samo v predpisanih pravnih sredstvih.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Predsednica višjega sodišča je zavrnila predlagateljevo zahtevo za izločitev višje sodnice, saj dejstvo, da je ta sodnica že odločala v drugih predlagateljevih pritožbenih zadevah, ne pomeni izločitvenega razloga, drugih konkretnih okoliščin pa predlagatelj ni navajal. Predlagatelj v pravočasni pritožbi proti temu sklepu uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga njegovo razveljavitev ter „vrnitev drugemu senatu sodišča prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje“. V pritožbi navaja opravilne številke pritožbenih zadev, v katerih je izločevana sodnica sodelovala in ji očita, zakaj ni v dveh od navedenih zadev kot predsednica senata opozorila na prvi pritožbeni sklep, v katerem je bilo zavzeto drugačno stališče glede sklepa z dne 14.7.1995 pod St 16/94. Meni, da gre za sodničino „sladko“ maščevanje, zaradi česar bi morala biti izločena.

Pritožba ni utemeljena.

Odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno osebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test). Že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije. To stališče se lahko v drugi povezani zadevi ob dodatnih okoliščinah in/ali dodatnih pravnih argumentih tudi spremeni, vendar spremenjeno stališče ni razlog za izločitev sodnika. Stranka lahko tako stališče izpodbija samo v predpisanih pravnih sredstvih. Predlagatelj svoje zahteve za izločitev ni utemeljeval z domnevnim maščevanjem sodnice, v pritožbi pa je ta trditev ostala na povsem pavšalni ravni, zato je pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.