Jedro

Popolna vloga na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDPra pomeni, da je prijavi za razpis priloženo med drugimi dokazili tudi dokazilo o izpolnjevanju posebnega pogoja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 6/2000-12 z dne 11.10.2000 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in odločba Vlade RS z dne 10.2.2000 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je vrhovno sodišče kot sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo z dne 10.2.2000, s katero je tožena stranka imenovala V.V. na funkcijo pomočnice državnega pravobranilca na Zunanjem oddelku Državnega pravobranilstva na P. V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je po ugotovitvah tožene stranke V.V. izpolnjevala splošne pogoje iz 25. člena in posebni pogoj iz 27. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97 - ZDPra). Dne 20.11.1996 je opravila pravniški državni izpit in s 6.1.1997 pričela delo na Okrajnem sodišču v M. in tako 6.1.2000, torej pred imenovanjem za pomočnico državnega pravobranilca, izpolnila posebni pogoj iz 1. odstavka 27. člena ZDPra. Postopek imenovanja je bil izveden v skladu z določbami ZDPra. Postopek kandidiranja za mesto pomočnika državnega pravobranilca se dejansko konča šele z imenovanjem Vlade Republike Slovenije, saj ta lahko po določbi 3. odstavka 33. člena ZDPra zavrne predlog ministra za imenovanje kandidata na razpisano mesto in lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ali pa odloči, da se ponovi razpis za razpisano mesto. V.V. ob razpisu res še ni izpoljevala posebnega pogoja iz 1. odstavka 27. člena ZDPra. Zakon pa nima določbe o tem, da mora kandidat izpolnjevati ta posebni pogoj ob razpisu, temveč je ta le pogoj za imenovanje. ZDPra namreč v 3. odstavku 31. člena določa, da se zavržejo le prepozne in nepopolne vloge. Vsebinska odločitev o kandidaturah je predmet nadaljnega kandidacijskega postopka. V času, ko je minister za pravosodje predlagal V.V. in jo je vlada dne 10.2.2000 imenovala za pomočnico državnega pravobranilca, je izpolnjevala posebni pogoj iz 1. odstavka 27. člena ZDPra. Zato tožena stranka z izpodbijano odločbo ni kršila določbe 49. člena Ustave RS. Sodišče je v skladu s 1. odstavkom 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo kot neutemeljeno.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Stališče sodišča, da ZDPra nima določb o tem, da mora kandidat izpolnjevati posebni pogoj (in tudi splošne pogoje) ob razpisu, temveč je ta posebni pogoj le pogoj za imenovanje, je v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 31. člena ZDPra. Ker V.V. ni zadostila zahtevam 2. odstavka 31. člena ZDPra, saj v razpisnem roku ni izpolnjevala posebnega pogoja, njena vloga sploh ne bi smela biti poslana generalnemu državnemu pravobranilcu. Sodišče je spregledalo pomembno besedico v 3. odstavku 31. člena, ki se glasi: "Kandidature, ki so bile vložene po izteku razpisnih rokov ter kandidature, ki glede pogojev iz 1. odstavka tega člena niso popolne, ministrstvo zavrže". Nobenega dvoma ni, da morajo kandidati ob prijavi na razpis izpolnjevati razpisne pogoje. Stališče, da kandidatom ob razpisu ni potrebno izpolnjevati razpisnih pogojev, je v nasprotju z 31. členom ZDPra in je nelogično ter nepošteno, saj omogoča izigravanje kandidatov, ki ob razpisu izpolnjujejo pogoje. Pritožnici je jasno, da po 33. členu ZDPra minister za pravosodje pri izbiri kandidatov ni vezan na mnenje generalnega državnega pravobranilca in da vlada ni dolžna imenovati kandidata, ki ga predlaga minister ter da lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje ali določi, da se razpis ponovi, kar pomeni, da je lahko njena kandidatura zavrnjena v skladu z zakonom, četudi je edina med kandidati izpolnjevala razpisane pogoje. Ne more pa se strinjati z mnenjem sodišča, da kandidatom ob razpisu ni potrebno izpolnjevati pogojev razpisa, saj bi potem razpis izgubil vsak pomen. Iz navedenega sledi, da postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta ni bil pravilen in da odločba ne temelji na določilih ZDPra in da tožnici tudi ni bila zagotovljena pravica do pravnega varstva, ker akt o imenovanju ni bil objavljen v Uradnem listu RS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je V.V., ki jo je tožena stranka imenovala na funkcijo pomočnice državnega pravobranilca z odločbo dne 10.2.2000, ob imenovanju izpolnjevala med drugim tudi posebni pogoj iz 1. odstavka 27. člena, to je, da ima kandidat najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sporno pa je, ali bi morala biti njena vloga zavržena, ker tega posebnega pogoja ni izpolnjevala že ob razpisu.

ZDPra v 25. členu dloča, da je za pomočnika državnega pravobranilca lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene s tem zakonom. Posebni pogoj, določen v 1. odstavku 27. člena ZDPra, je, da ima oseba najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti po pridobljeni diplomi, dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev ter dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za imenovanje na mesto pomočnika državnega pravobranilca (1. odstavek 31. člena ZDPra).

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje kandidature vseh kandidatov, ki so se prijavili v razpisnem roku in izpolnjujejo splošne in posebne pogoje (razpisno gradivo), v 15 dneh po prejemu popolnih vlog generalnemu državnemu pravobranilcu (2. odstavek 31. člena ZDPra). Kandidature, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, ter kandidature, ki glede pogojev iz 1. odstavka tega člena niso popolne, ministrstvo, pristojno za pravosodje, po izvedenem upravnem postopku zavrže v skladu z zakonom (3. odstavek 31. člena ZDPra).

Po presoji pritožbenega sodišča določbe 2. odstavka 31. člena ZDPra ni mogoče razumeti tako kot jo razlaga sodišče prve stopnje. Popolna vloga iz 2. odstavka 31. člena ZDPra pomeni, da je prijavi na razpis priloženo med drugim tudi dokazilo o izpolnjevanju posebnega pogoja. Če takega dokazila ni, se vloga zavrže. Zoper to odločitev je na podlagi 4. odstavka 31. člena ZDPra dovoljen upravni spor, torej sodno varstvo. Generalni državni pravobranilec, kateremu se na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDPra v predhodno mnenje pošljejo vloge, bo le izmed vlog kandidatov, ki izpolnjujejo vse, z ZDPra določene pogoje, na podlagi 32. člena ZDPra mogel oblikovati mnenje o vrstnem redu ustreznih kandidatov. Ni namreč mogoče tega mnenja oblikovati o kandidatih, ki pogojev ne izpolnjujejo. Zato že na podlagi teh določb sledi, da mora kandidat izpolnjevati vse z zakonom zahtevane pogoje najkasneje do izteka razpisnega roka.

V tem primeru dokazilo o izpolnjevanju posebnega pogoja ni bilo predloženo, saj ni spora o tem, da izbrana kandidatka do izteka razpisnega roka tega pogoja - 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem izpitu - ni izpolnjevala. To pa na podlagi 2. odstavka 31. člena ZDPra pomeni, da njena vloga ni bila popolna in bi jo moralo ministrstvo zavreči, ne da bi kandidatko pozivalo na dopolnitev po 68. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Tak poziv bi bil nesmiseln, ker posebnega pogoja ob izteku razpisnega roka ni izpolnjevala.

Tožena stranka je napačno uporabila določbo 3. odstavka 31. člena ZDPra, ker vloge V.V. zaradi neizpolnjevanja posebnega pogoja ni zavrgla. Sodišče prve stopnje, ki je taki uporabi materialnega prava napačno sledilo, pa ni imelo podlage za svojo odločitev v 1. odstavku 59. člena ZUS.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo in odločbo tožene stranke odpravilo (3. točka drugega odstavka 77. člena Zakona o upravnem sporu.