Jedro

Ker je prvostopni organ ugotovil, da je tožnikova vloga za neposredna plačila za leto 2008 prepozna, in tožnik tem ugotovitvam upravnega organa niti ne ugovarja, je tožnikovo vlogo mogel zavreči, ter na dopolnitev tožnika ni bil dolžen pozivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla zbirno vlogo tožnika kot prepozno. Prvostopenjski organ v obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik 15. 5. 2009 vložil zbirno vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2008. Rok za vložitev vloge pa je, skladno s 1. odstavkom 9. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 (Uradni list RS, št. 12/2008, Uredba/2008) v povezavi z 21. členom Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004, potekel 9. 6. 2008. Ker je vložnik svojo vlogo vložil po tem datumu, se vloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrže kot prepozna.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 9. 3. 2010 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa. Drugostopenjski organ se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da je tožnik zbirno vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2008 vložil prepozno. Vloge namreč ni vložil v času od 5. 3. do 15. 5. 2008, kot to določa 1. odstavek 9. člene Uredbe/2008. Navedena uredba v 18. členu določa, da se zakasnela vložitev ali dopolnitev zahtevkov in zbirne vloge obravnava v skladu z določbami 21. in 21. a člena Uredbe 796/2004/ES. Po 1. odstavku 21. člena Uredbe 796/2004/ES ima predložitev zahtevka za pomoč na podlagi te Uredbe po ustreznem roku za posledico 1% znižanje zneskov na delovni dan, do katerih bi bil kmet upravičen, če bi predložil zahtevek v roku, razen v primerih višje sile in izjemnih okoliščin, navedenih v členu 72; brez vpliva na katerekoli posebne ukrepe, ki jih prejmejo države članice glede na potrebo po pravočasni predložitvi spremnih dokumentov zaradi načrtovanja in izvajanja učinkovitega nadzora, se 1. pododstavek uporablja tudi za dokumente pogodbe ali izjave, ki se predložijo pristojnemu organu v skladu s členoma 12 in 13, kadar so taki dokumenti, pogodbe ali izjave bistveni za upravičenost do zadevne pomoči – v tem primeru se znižanje uporablja za znesek, ki se izplača za zadevno pomoč; če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv. Drugostopenjski organ je kot neutemeljene zavrnil tudi pritožbene navedbe. Neutemeljeno je po presoji drugostopenjskega organa sklicevanje tožnika na nezaključen zapuščinski postopek, saj je tožnik postal nosilec spornega kmetijskega gospodarstva že 13. 5. 2004 in od tedaj dalje lahko pravočasno vlaga zbirne vloge s področja ukrepov kmetijske politike. Ob sklicevanju na določbe 1. odstavka 153. člena ZUP zato drugostopenjski organ kot neutemeljeno zavrača tudi pritožbeno navedbo tožnika, da bi prvostopenjski organ moral prekiniti postopek do zaključka zapuščinskega postopka.

Tožnik v tožbi navaja, da je vložil zbirno vlogo za subvencije za leto 2009 15. 5. 2009. Ker je zemljiškoknjižni lastnik kmetije še vedno pok. A.A., umrl 2003, je organ zaprosil, naj se postopek za dodelitev subvencije prekine do pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka in nato ureditve GERK-ov na podlagi vpisanega novega zemljiškoknjižnega lastnika ter ureditve določenih mejnih postopkov. Tožnik poudarja, da je v dopisu z dne 14. 5. 2009 ob vložitvi vloge za subvencijo navedel, da podaja nepopolno vlogo. Njegovo zbirno vlogo pa je prvostopenjski organ zavrnil (pravilno: zavrgel), ne da bi tožnika v skladu z določbami ZUP pozval, da vlogo popravi in obenem dopolni. Glede na rekonstrukcijo dogodkov tožnik ugotavlja, da je prišlo do tehnične napake, ker je fotokopiral stare obrazce za subvencije ter je tako kopirana tudi letnica 2008, kar pa ne more vplivati na sicer pravilno postopanje tožnika v ostalem, saj je pod vse pole zbirne vloge navedel datum 14. 5. 2009, pa tudi dejansko stanje navedb na polah zbirne vloge se nanaša na leto 2009. Upravna organa pa, ne glede na določbe ZUP, tega nista upoštevala. Prav tako organa nista upoštevala njegovega predloga, naj se postopek za dodelitev subvencije prekine do pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka, kar tožnik razume kot nezakonito vmešavanje oz. poseganje v pristojnost drugih organov. Tožnik sodišču predlaga, naj po uradni dolžnosti pridobi upravna spisa v zadevah opr. št. 33101-6227/2008/2 in št. 33101-1677/2009/2 ter naj dovoli izvedbo dokaza z zaslišanjem oseb, ki so sodelovale v postopkih pri upravnih organih obeh stopenj. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep prvostopenjskega organa in odločbo drugostopenjskega organa kot nezakonita akta odpravi ter naj organoma naloži, da pri ponovnem odločanju o subvencijski vlogi za leto 2009, vloženi 15. 5. 2009, upoštevata dejansko stanje oz. naj, če menita, da je vloga nepopolna oz. nerazumljiva, postopata v skladu z določbami ZUP. Tožnik obenem sodišču predlaga, naj preizkusi njegove očitke organoma o kršitvi temeljnih človekovih pravic v postopku odločanja o subvencijski vlogi tožnika. Tožnik zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvah izpodbijanega sklepa in odločbe drugostopenjskega organa ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da bi prvostopenjski organ z zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008, kakršno je 15. 5. 2009 vložil, moral ravnati kot z nerazumljivo in nepopolno vlogo ter ga pozivati k njeni popravi in dopolnitvi. Iz spisne dokumentacije upravnih spisov namreč izhaja, da je tožnik na prvostopenjski organ 15. 5. 2009 priporočeno poslal zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008 ter kot njen sestavni del obrazec A-Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu, nekateri zahtevki in izjave za leto 2008, obrazec C-Prijava zemljišč v uporabi za leto 2008, obrazec D-Zahtevek za pomoči na površino za leto 2008, obrazec B-Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2007 – stalež živali, in Zahtevek za premijo za krave dojilje in za dodatno nacionalno premijo za leto 2007; zbirni vlogi pa je priložil dopis, v katerem navaja, da vlaga zbirno vlogo za leto 2008 kot nepopolno vlogo, ker zaradi nezaključenega zapuščinskega postopka po zemljiškoknjižnem lastniku kmetije ne more urediti GERK-ov in sprovesti elektronske vloge ter da bo pomanjkljivosti odpravil ter vlogo podpisal, ko bo sklep o dedovanju pravnomočen, do tedaj pa naj se vloga v skladu z določbami ZUP šteje kot nepopolna. Iz tožnikove vložene zbirne vloge in priloženih obrazcev ter spremnega dopisa tako jasno izhaja, da vlaga vlogo za neposredna plačila za leto 2008 in da so zahtevki vloženi za leto 2008 ter da podatki v priloženih obrazcih izkazujejo stanje leta 2008 (oziroma na dveh obrazcih 2007).

Tudi kolikor tožnik (šele) v tožbi (v pritožbi takih navedb ni podal) navaja, da je zaradi uporabe fotokopij starih obrazcev (iz uporabljenih obrazcev izhaja, da so bili namenjeni uveljavljanju neposrednih plačil za leto 2005, letnica 2008 oziroma 2007 pa je na vsakem predloženem obrazcu ročno izpisana) na vlogi pomotoma označeno, da gre za zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2008, čeprav naj bi se podatki v zbirni vlogi nanašali na leto 2009, je v tem neprepričljiv in za te navedbe ne ponudi ustreznih dokazov; to zlasti ob upoštevanju, da se v vsakem posameznem letu zbirne vloge za neposredna plačila vlagajo ter zahtevki uveljavljajo na obrazcih in po pogojih vsakokratne veljavne uredbe o neposrednih plačilih (za leto 2008 po Uredbi/2008, za leto 2009 po Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, Uradni list RS, št. 5/2009, Uredba/2009). Zato organ tožnikove jasne zbirne vloge ni bil dolžan obravnavati kot nerazumljive le glede na to, ker take vloge, kot jo je tožnik vložil, v času, ko jo je vložil, ni bilo mogoče (več) vložiti. Iz dolžnosti organa, opredeljene v 33. členu Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008, ZKme-1) – da pozove stranko k odpravi pomanjkljivosti nerazumljive vloge – pa ne izhaja njegova dolžnost, da stranko pozove k vložitvi nove vloge, v konkretnem primeru tožnika k vložitvi zbirne vloge za neposredna plačila za leto 2009 (torej k uveljavljanju materialnopravnega zahtevka v skladu z veljavnim materialnim predpisom), kar bi bilo v obravnavanem primeru glede na naravo stvari potrebno, da bi tožnik neposredna plačila za leto 2009 (ob izpolnjenih predpisanih pogojih) mogel uveljaviti. Zbirne vloge za neposredna plačila se namreč, po povedanem, vlagajo vsakoletno, ob upoštevanju vsakokratnih veljavnih predpisov. Po 7. odstavku 12. člena Uredbe/2009 mora biti zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2009 izpolnjena v celoti in v skladu z navodili iz „Priročnika za oddajo zbirne vloge in uveljavljanje zahtevkov“, po 9. odstavku 9. člena te uredbe pa pred rokom za vložitev zbirne vloge in drugih zahtevkov agencija pošlje nosilcem kmetijskih gospodarstev predtisk iz 12. člena ter uredbe (s podatki iz RKG o nosilcu, o vrsti kmetijskega gospodarstva in o KZU, GERK-PID, domače ime GERK-a, vrsto domače rabe GERK-a in površino GERK-a ter v primerih, ko so podatki v RKG neusklajeni, tudi informacijo o neusklajenosti) in „Priročnik za oddajo zbirne vloge in uveljavljanje zahtevkov“ za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike iz te uredbe. Glede na to bi naknadna, nova vloga (zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2009) tudi ne mogla šteti kot popravljena prejšnja vloga (zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2008) z varovanim rokom vložitve (5. odstavek 68. člena ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nasl.).

Če pa je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnikova zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2008 prepozna, in to tudi po presoji sodišča pravilno, ker je rok za vlaganje teh zbirnih vlog iztekel s 15. 5. 2008 (in je z 9. 6. 2008 iztekel tudi rok 25 koledarskih dni zamude po 1. odstavku 21. člena Uredbe 796/2004/ES), in tožnik tem ugotovitvam upravnih organov niti ne ugovarja, je tožnikovo vlogo mogel zavreči ter kot nepotrebno tožnika ni bil dolžan pozivati še k njeni dopolnitvi, saj na drugačno odločitev organa to ne bi moglo vplivati. Poleg tega pa iz navedb tožnika ob vložitvi zbirne vloge za neposredna plačila za leto 2008, v pritožbi in tožbi izhaja, da meni, da bi mogel po pozivu organa zbirno vlogo vsebinsko spreminjati (saj pravi, da bi pred dopolnitvijo vloge moral najprej drugače urediti vpise GERK-ov, kot jih ima predmetno kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, izvesti določene mejne postopke itd.), in vloge ne zgolj dopolnjevati, kot je v smislu 33. člena ZKme-1 mogoče dopolnjevati nepopolno vlogo.

Sodišče še dodaja, čeprav je za odločitev v obravnavani zadevi to pravno nerelevantno, saj tožnikova vloga niti ni bila meritorno obravnavana, da odločitev o dedovanju kmetijskega gospodarstva ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevi za neposredna plačila v kmetijstvu, saj je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike (3. točka 3. člena ZKme-1), določitev nosilca na kmetiji pa ureja 5. člen ZKme-1. Drugostopenjski organ, ki po zakonu vodi tudi RKG (138. člena ZKme-1), pa v svoji odločbi tudi navaja, da ima tožnik status nosilca predmetnega kmetijskega gospodarstva urejen.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep (po določbah ZUS-1 je to akt, ki ga je v obravnavanem primeru mogoče izpodbijati v upravnem sporu – 2. odstavek 5. člena) pravilen in na zakonu utemeljen, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bile s postopanjem upravnih organov kršene tožnikove človekove pravice. Zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/2010, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je o tožbi moglo odločiti na podlagi preizkusa v prvostopenjskem postopku izvedenih dokazov ter po proučitvi spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi, zato ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza z zaslišanjem uradnih oseb, ki so sodelovale v upravnem postopku; listine, ki jih je tožnik priložil tožbi, pa so sestavni del spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi.

Tožnikov stroškovni zahtevek pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo (med drugim) zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.