Jedro

Zakonita udeleženka je s prijavo udeležbe v postopku pridobila položaj udeleženca, ki je glede obveznosti založitve stroškov za izvedbo pripravljalnih opravil sodišča blizu položaju predlagatelja v postopku. Zakonita udeleženka je zato dolžna (začasno) založiti tudi ustrezen del (po enakih delih) preostalega manjkajočega predujma za delo sodnega izvedenca. Pri tem ni pomembno, ali so posamezni udeleženci postopka že zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavbe ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I/3 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom med drugim odmerilo nagrado in stroške sodnega izvedenca za geodezijo mag. J. D. v skupnem znesku 495,89 EUR. Predlagateljici in prijaviteljicam udeležbe O. Č. P., D. K. in B. V. J. je naložilo, da vsaka plača manjkajoči predujem za delo sodnega izvedenca v znesku 71,60 EUR (točka I/3).

2. Zoper odločitev prvega sodišča o dolžnosti plačila manjkajočega predujma v znesku 71,60 EUR se pritožuje zakonita udeleženka B. V. J. (v nadaljevanju: zakonita udeleženka), ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep v tem delu tako, da zakoniti udeleženki ne naloži plačila dodatnega predujma, podrejeno pa, da naloži plačilo predujma vsem aktivnim udeležencem postopka, nadalje pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je na poziv sodišča z vlogo z dne 20.6.2014 priglasila udeležbo v postopku na podlagi petega odstavka 16. člena ZVEtL. Tedaj je zakonita udeleženka imela lastninsko pravico v pričakovanju, saj je bila dedinja po pokojni zemljiškoknjižni solastnici posameznih delov stavbe N. K. Zakonita udeleženka je sedaj dejansko solastnica posameznih delov stavbe. Zakonita udeleženka ni niti predlagateljica niti druga pridobiteljica posameznih delov stavbe ali druga oseba, ki izkazuje pravni interes. Zakonita udeleženka nastopa kot zemljiškoknjižna lastnica in ji predujma za stroške ni potrebno plačevati. Ti stroški bremenijo predlagatelja in druge pridobitelje posameznih delov stavbe, ki so prijavili svojo udeležbo v postopku, ki pa niso zemljiškoknjižni lastniki. Podredno navaja, da so v postopku dejansko prijavili udeležbo prav vsi udeleženci postopka, ki so v njem kakorkoli aktivno sodelovali. Če bi se upošteval strogi formalistični koncept načina prijave udeležbe, bi se s tem dopuščalo izigravanje določil o plačilu skupnih stroškov postopka. Prav je, da vsi udeleženci trpijo sorazmerni del stroškov postopka. Zato bi morali vsi udeleženci postopka, ki v njem aktivno sodelujejo, plačati stroške postopka po enakih delih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopkih za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL je uveljavljeno stališče sodne prakse, da sodišče odloča v izrazito poenostavljenem postopku, kar omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine. Temu ustrezno je treba dovolj prožno razlagati še postopkovna določila ZVEtL, med drugim tudi določbe, ki se nanašajo na (začasno) kritje stroškov posameznih procesnih dejanj v postopku.

5. Zakonita udeleženka je na poziv sodišča priglasila udeležbo v postopku na podlagi petega odstavka 16. člena ZVEtL, kot ena od dedinj po pokojni N. K., ki je bila ena od zemljiškoknjižnih lastnic posameznih delov stavbe. Prvo sodišče je določilo izvedenca geodetske stroke ter za plačilo predujma pozvalo predlagateljico in prijaviteljice udeležbe v postopku, med njimi tudi zakonito udeleženko (prvo sodišče je ugotovilo, da stavba na naslovu V. 6 A, L., nima upravnika), ki je plačala določen del predujma po sklepu z dne 24.11.2014, poleg tega pa še določen del manjkajočega predujma po sklepu z dne 27.2.2015. 6. Zakonita udeleženka je s prijavo udeležbe v postopku pridobila položaj udeleženca, ki je glede obveznosti založitve stroškov za izvedbo pripravljalnih opravil sodišča (23. člen ZVEtL) blizu položaju predlagatelja v postopku. Zakonita udeleženka je zato dolžna (začasno) založiti tudi ustrezen del (po enakih delih) preostalega manjkajočega predujma za delo sodnega izvedenca (tretji odstavek 23. člena ZVEtL). Pri tem ni pomembno, ali so posamezni udeleženci postopka že zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov stavbe ali ne.

7. Iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca geodetske stroke mag. J. D. je razvidno, da je bilo njegovo delo v interesu vseh lastnikov posameznih delov stavbe. Sama stavba ni bila vpisana v kataster stavb, poleg tega pa je bilo treba izvesti parcelacijo in določiti zemljišče pod stavbo (ki je skupni del stavbe in s tem v solastnini vseh etažnih lastnikov). Iz podatkov spisa izhaja, da bi etažni lastniki stavbe V. 6 A, L., morali ustanoviti rezervni sklad (prvi odstavek 119. člena SPZ) in določiti upravnika (prvi odstavek 118. člena SPZ). V konkretnem primeru bi praviloma moral sredstva za delo sodnega izvedenca plačati upravnik oziroma skupnost lastnikov, to pa v breme sredstev rezervnega sklada, pri čemer se ti stroški štejejo za stroške rednega upravljanja stavbe (četrti odstavek 23. člena ZVEtL). Če upravnik (skupnost lastnikov) ne plača teh stroškov, sodišče zahteva njihovo plačilo od predlagatelja in udeležencev iz tretjega odstavka 23. člena ZVEtL, ki lahko uveljavljajo plačane stroške v breme rezervnega sklada (četrti odstavek 23. člena ZVEtL). Če ta (še) ni ustanovljen, so te stroške dolžni kriti vsi etažni lastniki v stavbi, to pa v deležih, določenih v skladu s tretjim odstavkom 119. člena SPZ in določili Pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka.

8. ZVEtL ne določa, v kakšnem razmerju etažni lastniki krijejo skupne stroške postopka, zato bo prvo sodišče o tem vprašanju odločalo v skladu z določili ZNP (13. člen ZVEtL), kot to določajo drugi odstavek 35. člena ZNP in določbe 12. poglavja ZNP o kritju skupnih stroškov postopka (116. in 117. člen), in sicer v svoji končni odločbi, kot je prvo sodišče že opozorilo v 4. točki obrazložitve sklepa z dne 4.5.2015 (na podlagi morebitne specificirane zahteve predlagateljice in ostalih plačnic predujma, med njimi tudi zakonite udeleženke).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP).