Jedro

Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na pomanjkljivo trditveno podlago ugovora o napakah izpolnitve naročila oglasa tožene stranke. Tožena stranka bi si tovrstni ugovor proti plačilu za opravljeno storitev res lahko zagotovila le, če bi pravočasno grajala v tem postopku zatrjevano pomanjkljivost pri izvršitvi naročila tožene stranke (prim. 2. odst. 616. čl. ZOR).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 98/08393 z dne 13.11.1998 v 1. in 3. tč. izreka. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni navajala dejstev v zvezi s pravočasnostjo reklamcije pravilne izpolnitve naročene objave oglasa. Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na pomanjkljivo trditveno podlago ugovora o napakah izpolnitve naročila oglasa tožene stranke. Tožena stranka bi si tovrstni ugovor proti plačilu za opravljeno storitev res lahko zagotovila le, če bi pravočasno grajala v tem postopku zatrjevano pomanjkljivost pri izvršitvi naročila tožene stranke (prim. 2. odst. 616. čl. ZOR). To pa pomeni, da bi v tem gospodarskem sporu morala zatrjevati in dokazovati tudi pravočasnost grajanja. Uvodoma omenjenega stališča sodišča prve stopnje pritožnik niti ne izpodbija. Ne držijo tedaj niti pritožbene trditve, češ da se je sodišče odločilo šele po vpogledu v dokumentacijo, ki jo je na naroku za glavno obravnavo predložila tožeča stranka. Ta ni bila pravno pomembna. Iz doslej razloženega sledi, da ugovor o napakah izpolnitve v obravnavanem primeru ne more imeti posledic, ki jih želi pritožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo za opravljeno storitev (600. čl. ZPP). Tako se izkaže, da tudi niso odločilne očitane pomanjkljivosti v zvezi s potekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Te niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (1. odst. 339. čl. ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, potem ko je ugotovilo, da niso podane postopkovne kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP.