Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.

Splošno vprašanje, ki je opredeljeno zgolj na načelni ravni in ki zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker v obravnavani zadevi revidentka splošno postavljenega vprašanja ni konkretizirala, ni zadostila zahtevam po natančni in konkretni opredelitvi pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (sedaj revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 revidentkini tožbi delno ugodilo, tako da je odpravilo 3. točko izreka odločbe tožene stranke, št. 090-165/2009/7 z dne 8. 3. 2010, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, v preostalem pa je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Z navedeno odločbo je tožena stranka o revidentkini pritožbi zoper molk Okrajnega sodišča v Kočevju (sedaj prizadeta stranka) v 1. točki izreka odločila, da se njeni pritožbi ugodi, v 2. točki izreka, da se revidentkina zahteva z dne 15. 7. 2009, s katero je zahtevala historični izpisek, kot neutemeljena zavrne, in v 3. točki izreka delno ugodila revidentkini zahtevi z dne 15. 7. 2009, s katero je zahtevala izvirne sezname posestnikov v k. o. A. in k. o. B. ter da ji je stranka z interesom dolžna posredovati tam navedene fotokopije dokumentov v roku 15-ih dni, v preostalem pa je revidentkino zahtevo zavrnilo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revidentka v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje: „Kakšna mora biti kvaliteta oziroma stopnja obrazložitve zavrnitve zahteve za izdajo dokumenta oziroma vpogled v dokumentarno gradivo na splošno ter v povezavi z denacionalizacijskimi zahtevki, ki ga okrajna sodišča oziroma zemljiške knjige skladno z zakonom morajo hraniti, ko se navaja, da podatka oziroma dokumentarnega gradiva ni (več)?“

7. Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za splošno vprašanje, ki je opredeljeno zgolj na načelni ravni in ki zahteva le načelne oziroma splošne odgovore, ki pa v pravni teoriji in praksi niso sporni. Z njim revidentka po vsebini dejansko zatrjuje razlog bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki pa so le (vsebinski) revizijski razlog (2. točka drugega odstavka 85. člena ZUS-1) in ne razlog za dovoljenost revizije. Ker revidentka tako postavljenega splošnega vprašanja ni konkretizirala, ni zadostila zahtevam po natančni in konkretni opredelitvi pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve, ki izhajajo iz 5. točke obrazložitve tega sklepa.

8. V zvezi z revidentkinim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je bilo njenemu predlogu ugodeno s sklepom sodišča prve stopnje I U 512/2010 z dne 25. 5. 2012 in je v tem upravnem sporu oproščena sodnih taks za revizijo.

9. Glede na navedeno revidentka ni izkazala, da je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.