Jedro

V skladu z 92. členom OZ se lahko na ničnost sklicuje vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Naše pravo pravila, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna oseba, ni sprejelo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 5. 5. 2017: - ugotovilo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena dne 20. 5. 2013 v obliki notarskega zapisa notarke M. M. iz K., opr. št. SV 507/2012, sklenjena med A. K., roj. ..., kot preužitkarjem in preživljancem in B. K., roj. ..., in G. P., roj. ..., nična v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 807/0 k.o. ... in v tč. Četrtič v delu, ko preživljanec izroča oziroma zapušča po svoji smrti B. K. in G. P. kot preživljavcema v izključno in trajno last vse premičnine, vključno s stanovanjsko opremo, gospodinjskimi pripomočki in drugimi premičninami, v kolikor jih je pridobil po sklenitvi pogodbe 20. 5. 2013, in sicer vsakemu do 1/2 (eno polovico), ter v delu ko preživljanec in preužitkar morebitna denarna sredstva, ki jih bo imel ob svoji smrti in v kolikor jih je pridobil po sklenitvi pogodbe 20. 5. 2013, prepušča preživljavcema, vsakemu do 1/2 (ene polovice), sicer pa s to listino določa preživljavca za prevzemnika sredstev na katerihkoli bančnih računih, ki jih bo imel ob svoji smrti in jih je pridobil po sklenitvi pogodbe 20. 5. 2013, ter dovoljuje in naroča, da se po njegovi smrti, ob predložitvi izpiska iz matične knjige umrlih ter na podlagi te pogodbe, bančni računi, na katerih so sredstva, ki jih je pridobil po sklenitvi pogodbe 20. 5. 2013, zaprejo in denarna sredstva izročijo preživljavcema oziroma prenesejo na njegova računa, vsakemu do 1/2 (ene polovice), tudi brez posebnega sklepa sodišča. Enako pa velja tudi za morebitne vrednostne papirje, ki jih je pridobil po sklenitvi pogodbe 20. 5. 2013, ki naj se na podlagi te pogodbe, ob predložitvi izpiska iz matične knjige umrlih, preknjižijo – prenesejo na računa preživljalcev, vsakemu do 1/2 (ene polovice); v ostalem pa je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo (vse I. točka izreka), - odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnik se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper zavrnilni del in pritožbenemu sodišču predlaga, da v tem delu sodbo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno, da jo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (vse s stroškovno posledico). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sam ni pojasnil, zakaj naj bi bila vsebina pogodbe v delu, ki se nanaša na preostale nepremičnine, nemoralna. Meni, da je tako v tožbi kot v pripravljalnih vlogah v celoti pojasnil, zakaj naj bi šlo za pogodbo, ki nasprotuje moralnim načelom, oziroma pogodbo, ki je bila sklenjena v nasprotju z dobrimi običaji. Sodišče prve stopnje naj bi sledilo njegovim navedbam glede neresničnosti zapisa v pogodbi, ko naj bi notarka M. M. z njim opravila telefonski razgovor. Sam je ob tem izpostavil vprašanje o namenu takega razgovora in zapisa, zakaj naj bi stranke pogodbe to predlagale. Prav tak zapis razgovora je ena od tistih zadev, zaradi katerih lahko predmetno pogodbo opredelimo kot pogodbo, ki nasprotuje moralnim načelom. Sodišče se ni opredelilo do njegovih navedb glede neobičajnosti zapisa v Pogodbi o preužitku, ko se ugotavlja nekakšna „zmota“ preživljanca glede namenske rabe parcele št. 807 k.o. ... Sam je opozarjal, da v času sklenitve predmetne pogodbe ni bilo nikakršne spremembe glede namenske rabe predmetnega zemljišča, in da je vse, kar je bilo zapisano z domnevno „zmoto“ navadno špekuliranje in način, kako sta preživljavca uspela prepričati preživljanca, da je sklenil predmetno pogodbo. Tudi to naj bi bila okoliščina, ki kaže na ravnanje preživljavcev ob sklenitvi pogodbe, oziroma na to, da je bila pogodba sklenjena povsem v nasprotju z moralnimi načeli. Pritožnik nadalje meni, da je prišlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v delu, ko sodišče na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključuje, da pomoč in skrb I. L. za zapustnika ni bila izključna oziroma da nekaterih del ni opravljala in da je zato pokojni potreboval pomoč še s strani drugih oseb. Sam je opozoril na okoliščino, da se je ob sestavi Pogodbe o preužitku z dne 20. 5. 2013 povsem spregledalo dejstva, ki so bila navedena v oporoki zapustnika z dne 30. 11. 2011 in notarskem zapisu Pogodbe o preužitku, sklenjeni pri notarki P. P. B., in to glede tega, kdo je skrbel za zapustnika v času pred sklenitvijo pogodbe. Zaključek sodišča prve stopnje o tem, da se je „pogodba izpolnjevala in da je v nasprotju s pogodbo, ki jo je sklenil z I. L. zgolj navidezno“ ni točen. V nadaljevanju omenja, kaj naj bi sodišče prve stopnje navedlo glede izpovedbe notarke M. M., kaj naj bi glede I. L. posebej izpostavila notarka P. P. B. oziroma kaj naj bi kot priča izpovedal I. (N.) P. Poudarja, da so navedene izpovedbe prič verodostojne in bi jih sodišče prve stopnje pri svojih zaključkih moralo upoštevati. Sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da lahko vsak za časa življenja razpolaga odplačno s svojim premoženjem, a tožnik opozarja, da so okoliščine, v katerih je bila predmetna pogodba sklenjena, takšne, da se poraja utemeljen dvom, ali je zapustnik res svobodno razpolagal s svojim premoženjem. Naštete okoliščine, ki so bile potrjene v izvedenem dokaznem postopku, so takšne, da vodijo k zaključku, da je bila predmetna pogodba sklenjena v nasprotju z moralnimi načeli. Poudarja, da sta bila toženca nedobroverna (in pojasnjuje, kakšen je bil njun namen), da je bila izkazana nesorazmernost nasprotnih dajatev pogodbenih strank v času sklepanja pogodbe, da se pogodba ni izpolnjevala in da je bila sklenjena z namenom prikrajšati tožnika za dedovanje po očetu.

4. Toženca sta v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

5. Toženca se zaradi bistvenih kršitev določb postopka (ki jih konkretno opredeljujeta) in nepravilne uporabe določb OZ pritožujeta zoper ugodilni del in pritožbenemu sodišču predlagata, da v tem delu sodbo spremeni tako, da se primarni zahtevek tožeče stranke zavrne v celoti (s stroškovno posledico). Sodišče je pri odločanju o ničnosti pogodbe o preužitku za parcelo 807/0 k.o. ... odločalo, čeprav ni bilo materialnih pogojev za odločanje, saj tožnik ni aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe zaradi dvojnega razpolaganja. Aktivno legitimiran za vložitev ugotovitvenega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku zaradi dvojnega razpolaganja je lahko le tožnik, ki je bil s takim dvojnim razpolaganjem prizadet v svoji zavarovani pravici pridobitve lastninske pravice na tako izročenem premoženju. Zgolj L I. preužitkarica po prvotni pogodbi bi bila lahko legitimirana, saj samo napram njej učinkuje dvojno razpolaganje. Na dvojno razpolaganje s parcelo št. 807/0 k.o. ...se ne more sklicevati zakoniti dedič, saj ta nepremičnina zaradi razpolaganja zapustnika za časa življenja ne more biti predmet zapuščine po pokojnem A. K. Napačna in pravno zmotna je ugotovitev sodišča, da bo to zemljišče po razveljavitvi iz tega ničnostnega razloga (dvojnega razpolaganja) prešlo v zapuščino pokojnika. Omenjeno zemljišče tudi v primeru, da se tožbenemu zahtevku ugodi in je izpodbijana pogodba o preužitku nična, ne more biti predmet zapuščine po pokojnem A. K., če ni predmet istočasnega izpodbijanja tudi prvotna pogodba o preužitku z I. L. z dne 19. 4. 2012. V pravdi za razveljavitev pogodbe ali za ugotovitev ničnosti pogodbe morajo biti tožene vse pogodbene stranke, ker sicer ni tožena prava stranka. Pogodbene stranke so v tem primeru enotni in nujni sosporniki. Ker je I. L. vložila samostojno tožbo zaradi ničnosti pogodbe o preužitku pred tožbo tožnika v tem postopku, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Kranju pod opr. št. I P 633/2015, in je bil ta postopek pravnomočno končan s sklenitvijo sodne poravnave dne 30. 8. 2016, ponovno odločanje o takem tožbenem zahtevku ni dopustno in bi sodišče že zaradi procesnih ovir moralo ta zahtevek zavrniti kot nedopusten. Res iudicata ne dopušča ponovnega odločanja o isti stvari. Predmet tožbe I P 633/2015 je bil popolnoma identičen, kot je bil zahtevek tožnika v tožbi I P 666/2015 z enako pravno in trditveno podlago. S pravnomočno odločitvijo v zadevi I P 63372015 je izključen pravni interes tožnika kot zakonitega dediča, saj zemljišče parc. št. 807/0 k.o. ... ne more priti več v zapuščino pokojnika in ni več možno uveljavljati dedne pravice na njem.

6. Tožnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo tožeče stranke:

8. Sodišče prve stopnje je v okviru 13. in 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe upravičeno zaključilo (to pa tudi konkretno oziroma prepričljivo obrazložilo), da tožnik z izjemo parcele št. 807/0 k.o. ... glede ostalih (parcel) utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bila v delu, ki se nanaša nanje, nemoralna (in posledično nična) v notarskem zapisu sestavljena pogodba o preužitku in dosmrtnem preživljanju z dne 20. 5. 2013, ni podal. Sam se s tem zaključkom ne strinja, a s (presplošnim) zatrjevanjem, da je v tožbi in pripravljalnih vlogah vse to pojasnil (torej takšne razloge podal), le-tega ne uspe izpodbiti.

9. Že sodišče prve stopnje je (v 13. obrazložitve izpodbijane sodbe) pravilno ugotovilo, da notarkino omenjanje telefonskega razgovora s tožnikom v notarskem zapisu resda ni običajno, a da ta okoliščina (sama za sebe) za presojo veljavnosti obravnavane pogodbe ni pomembna. Pritožnik poudarja, da naj bi bil tak zapis ena od okoliščin, zaradi katerih naj bi bilo moč predmetno pogodbo opredeliti kot nasprotujočo moralnim načelom, a tudi tega konkretno ne pojasni. Povsem enako velja za njegovo (pritožbeno) izpostavljanje v notarskem zapisu omenjene zmote preživljanca glede namenske rabe parcele št. 807 k.o. ... (zakaj o zmoti ni moč govoriti, je sodišče prve stopnje pojasnilo v 13. obrazložitve izpodbijane sodbe), sploh ob dejstvu, da s to okoliščino utemeljuje ničnost pogodbe glede ostalih parcel. 10. Sodišče prve stopnje je nadalje (glej predvsem 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) prepričljivo obrazložilo svoj zaključek, da je bila skrb tožencev in I. L. za (pokojnega) A. K. že pred sklenitvijo sporne pogodbe porazdeljena.1 Pritožba se sklicuje na vsebino v notarskem zapisu sklenjene pogodbe o preužitku SV 143/2012 (priloga A4) in oporoke z dne 30. 11. 2011 (priloga A5), iz katerih pa izhaja „zgolj“, kakšna je bila oblika skrbi I. L. za (pokojnega) A. K. in ne tudi, da je bila le-ta izključna.2 Te ugotovitve pa za presojo tožnikovih trditev o ničnosti pogodbe z dne 20. 5. 2013 tudi glede ostalih parcel niti niso ključne. V tem oziru je pomemben zaključek sodišča prve stopnje, da sta približno zadnji dve leti pred smrtjo A. K. zanj izključno skrbela toženca in (predvsem),3 da sta pogodbo izpolnjevala tako, kot sta se v njej zavezala, kar kaže na to, da je bila sklenjena v skladu z namenom zapisanim v pogodbi. Na drugi strani je pritožbeno navajanje,4 da naj bi okoliščine, v katerih je bila predmetna pogodba sklenjena, porajale utemeljen dvom v to, ali je zapustnik svobodno razpolagal s svojim premoženjem, ne le nekonkretizirano5 ampak tudi sicer nedopustno novo6 (prvi odstavek 337. člena ZPP7).

11. Sodišče prve stopnje je (glej 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) nadalje pravilno zaključilo, da tožnik konkretnih okoliščin, ki bi kazale na nesorazmernost nasprotnih dajatev v času sklepanja pogodbe,8 ni podal. Slednji v pritožbi zatrjuje, da naj bi bila okoliščina takšne nesorazmernosti (vključno z okoliščino, da naj bi bila pogodba sklenjena z namenom, da se ga prikrajša pri dedovanju po očetu) izkazana, pri čemer ne pojasni s čim. Ker vsebina dokazov (dokaznega postopka) neobstoja oziroma neustreznosti potrebnih trditev ne more nadomestiti, pa je takšno omenjanje (dokazanosti trditev) tudi sicer brezpredmetno. Podobno ugotovitev velja za pritožnikovo navajanje, da tudi za ostale nepremičnine veljajo enaki razlogi za ničnost, kot jih je sodišče prve stopnje ugotovilo glede parcele št. 807 k.o. ... Kot je razvidno iz 12. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje ničnost pogodbe v delu, ki se nanaša na omenjeno parcelo,9 ugotovilo zaradi obstoja (nedopustnega) dvojnega razpolaganja z njo. Da bi tožnik takšne okoliščine zatrjeval tudi glede ostalih parcel, pa ni razvidno.

V zvezi s pritožbo tožene stranke:

12. V skladu z 92. členom OZ10 se lahko na ničnost sklicuje vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Ada Polajnar Pavčnik poudarja, da naše pravo pravila, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna oseba, ni sprejelo, kot tudi, da je pravilo nemo auditur suam turpitudinem allegans uveljavljeno pri kondikcijskem zahtevku.11 Zakaj bi bilo v primeru uveljavljanja ničnosti zaradi dvojnega razpolaganja, kot je bilo ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje,12 kaj drugače, ni razvidno.

13. Zakaj ima (poleg I. L.) tudi tožnik pravni interes (oziroma je procesno legitimiran) za pravdno uveljavljanje ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 5. 2013 v delu, ki se nanaša na parcelo št. 807/0 k.o. ..., je v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje. Nadalje pa je iz sodne poravnave z dne 30. 8. 2016, ki so jo v okviru pravdnega postopka I P 633/2015 Okrožnega sodišča v Kranju13 sklenili I. L. in toženca, razvidno, da naj bi se parcela 807/0 k.o. ... delila tako, da naj bi I. L. postala lastnica njenega dela v velikosti 2000 m2, drugotoženec pa (ostal) lastnik njenega preostalega dela. To pa pomeni, da ta (preostali) del lahko postane predmet zapuščine po pokojnem A. K., katerega zakoniti dedič je prav tožnik. Ker bi torej slednji od ugotovitve ničnosti lahko imel korist, jo je upravičen skladno z 92. OZ (v pravdi) tudi uveljavljati.

14. Iz prej omenjenega spisa I P 633/2015 Okrožnega sodišča v Kranju je razvidno, da je I. L. zoper G. P. in B. K. (ki sta tožena prav tako v predmetni pravdi) vložila tožbo (tudi) z zahtevkom na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa pogodbe o preužitku in dosmrtnem preživljanju SV 507/2012 z dne 20. 5. 2013 v delu, ki se nanaša na nepremičnino 807/0 k.o. ... (torej z zahtevkom, kot je bil postavljen tudi v predmetni pravdi). Kakor je bilo omenjeno v prejšnji točki obrazložitve te odločbe, je bila med strankami v omenjeni pravdni zadevi dne 30. 8. 2016 sklenjena sodna poravnava, ki pa v tem postopku (kot to zatrjujeta toženca) ugovora res iudicata (oziroma pravnomočno razsojene stvari) ne utemeljuje.14 O pravnomočno razsojeni stvari načeloma govorimo, če je bilo med istima strankama o določeni stvari (določenem zahtevku) že pravnomočno razsojeno.15 Ne le, da v konkretnem primeru ni podana identiteta pravdnih strank, ampak prav tako ni moč govoriti o tem, da je bilo o zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe o preužitku in dosmrtnem preživljanju z dne 20. 5. 2013 v delu, ki se nanaša na nepremičnino 807/0 k.o. ..., v postopku I P 633/2015 že odločeno. Kot je razvidno iz prej omenjene sodne poravnave z dne 30. 8. 2016 (s katere se je postopek končal), ta kakršnihkoli ugotovitev o (ne)veljavnosti pogodbe v zvezi s predmetno parcelo ne vsebuje.

15. Z ozirom na to, da tožnik v tem postopku uveljavlja ničnost pogodbe z dne 20. 5. 2013, katere pogodbene stranke so bile (zgolj) njegov oče (oziroma univerzalni pravni prednik) in toženca, ne pa tudi pogodbe o preužitku,16 ki sta jo dne 19. 4. 2012 sklenila njegov oče in I. L., prepričljivega razloga, da bi moral (v predmetni zadevi) tožiti tudi slednjo, ni.

16. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbama pravdni stranki sami nosita svoje stroške nastale z njuno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Prav tako sami nosita stroške nastale z vložitvijo svojega odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 In v tem okviru tudi navedlo (čemur pritožba neprepričljivo oporeka), da naj bi bilo nasprotje v besedilu notarskega zapisa o njuni skrbi zanj od leta 2004 dalje le navidezno. 2 Podobna ugotovitev velja za izpovedbo notarke P. P. B., ki jo izpostavlja pritožba. Na drugi strani okoliščina, da I. (N.) P. (kot je ob zaslišanju povedal) ni slišal, da bi za A. K. skrbela toženca, ne pomeni, da tudi res nista. Ni namreč razvidno (to ne izhaja niti iz zaslišanja omenjene priče), da bi bil slednji s pokojnim A. K. v tako tesnih odnosih, da bi mu bilo v zvezi z njim vse poznano. 3 Pri čemer se še zdaleč ni oprlo zgolj na izpovedbo notarke M. M. (glej 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), dvoma v verodostojnost katere pritožba tudi sicer ne uspe vzbuditi. 4 Predvsem kar se tiče trditve o „(ne)svobodi“ razpolaganja pokojnega A. K. 5 To velja tudi za pritožbeno trditev o slabovernosti tožencev (in njunem (po mnenju pritožbe) spornem namenu). 6 Zaradi česar je pritožbeno navajanje, da naj bi bile te okoliščine v dokaznem postopku potrjene, brezpredmetno. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 8 Ki je za takšno presojo edino relevanten trenutek. 9 To je parcelo št. 807/0 k.o. .... 10 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 11 A. Polajnar Pavčnik, v M. Juhart, N. Plavšak (redaktorja), Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, GV založba, Ljubljana 2003, str. 520, 521. 12 Ki (glede razpolaganja s parcelo št. 807/0 k.o. ...) ugotavlja nedobrovernost obeh strani pogodbe z dne 20. 5. 2013 (glej 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). 13 Vpogled v ta spis sta predlagala toženca v pritožbi. 14 Ker je bila pravdna zadeva I P 633/2015 s sklenitvijo sodne poravnave končana pa je brezpredmetno tudi pritožbeno omenjanje litispendence. 15 Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 3. knjiga, Uradni list : GV Založba, 2009, str. 173 - 175, oziroma sodbo II Ips 660/2008 z dne 23. 2. 2012. 16 Glej tudi 13. točko obrazložitve te sodbe.