Jedro

Z novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/2013) je bila dednopravna ureditev v primerih prehoda zapuščine na državo spremenjena tako, da je Republika Slovenija pridobila pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (417.a do 417. d člen ZFPPIPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da zapuščina po dne 31. 12. 2004 umrlem D.K. postane last Republike Slovenije. Ugotovilo je obseg zapuščine in sicer so to denarna sredstva pri Novi KBM, pri PBS in pri Moji naložbi v skupnem znesku 1.030,27 EUR. Ugotovilo je tudi, da bremena niso bila priglašena in da je Republika Slovenija oproščena plačila sodne takse.

2. Zoper citirani sklep je pravočasno pritožbo vložil upnik: D.H. d.d. L. (v nadaljevanju upnica) ob smiselnem uveljavljanju pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V vloženem odgovoru na pritožbo se upnik: P.S. zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Bistveni pritožbeni očitek je, da sodišče prve stopnje ni odločilo o pravočasno podanem predlogu upnice za ločitev zapuščine od premoženja dedičev v skladu s 143. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), kot tudi, da ni popolno ugotovilo obsega zapuščine. Pregled zadeve pokaže, da je upnica res pravočasno podala predlog za ločitev zapuščine od premoženja dedičev in da sodišče prve stopnje o tem predlogu ni odločilo, kar pa glede na dejstvo, da pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča, ni dedna pravica, kar pomeni, da pri prehodu zapuščine brez dediča na državo ne gre za zakonito dedovanje, temveč za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo in ker sklep sodišča, s katerimi se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč le deklaratorne narave, ter nazadnje, ker država odgovarja za zapustnikove dolgove le v mejah vrednosti izročenega premoženja in ker v obravnavanem primeru to predstavlja le denarna sredstva, dejstvo, da sodišče ni odločilo o predlogu upnice, niti ne bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

6. Pritožbeno sodišče pa je pri pregledu in preizkusu zadeve glede pravilne uporabe materialnega prava - drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku(v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD, ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni uporabilo pravega materialnega prava - Novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-E, Ur. l. RS, št. 47/2013). Ta novela je začela veljati 15. 6. 2013, s to pa je bila dednopravna ureditev v primerih prehoda zapuščine na državo spremenjena tako, da je Republika Slovenija pridobila pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev (417.a do 417. d člen ZFPPIPP). V ta namen mora zapuščinsko sodišče pred izdajo sklepa o prenosu zapuščine brez dedičev na Republiko Slovenijo po prvem odstavku 417.a člena ZFPPIPP o zapuščini brez dedičev obvestiti Republiko Slovenijo, da bi lahko tudi Republika Slovenija uveljavljala pravno možnost odkloniti prevzem zapuščine brez dedičev, pri čemer pa mora po prvem odstavku 417.b člena istega zakona opraviti dve pravni dejanji, in sicer: v zapuščinskem postopku zahtevati, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso zapuščine brez dedičev in vložiti predlog za začetek stečajne mase brez dedičev. Obe dejanji mora opraviti v treh mesecih od prejema obvestila zapuščinskega sodišča, zato mora slednje z odločitvijo v zapuščinskem postopku počakati do poteka tega roka. Namen spremenjene zakonodaje je v tem, da se R.S. vnaprej seznani z morebitno prezadolženostjo zapuščine in ustrezno ukrepa.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo po uveljavitvi ZFPPIPP-E, zato je pravilna uporaba materialnega prava narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), v katerem naj sodišče prve stopnje upošteva ustrezne določbe ZFPPIPP.

8. Pri pregledu zadeve je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je predlog za dopolnitev sklepa o dedovanju, podrejeno pritožbo vložila tudi začasna skrbnica zapuščine in sodišče prve stopnje o takšnem predlogu ni odločilo, niti ni bil kot pritožba predložen pritožbenemu sodišču v predložitvenem poročilu. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje obravnava tudi ta predlog, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da za skrbnika zapuščine veljajo vse tiste določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki urejajo pravi položaj skrbnika. 196. člena ZZZDR namreč določa, da ima skrbnik pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti.

9. V skladu z navedenim naj sodišče prve stopnje obravnava in odloči tudi o predlogu začasne skrbnice zapuščine.

10. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.